nova beseda iz Slovenije
»Jasno! Mar nisem rekel!« je Okrogličar | ponosno | vrgel roke od sebe.»Same črne in kuštrave hudiče | A |
lahko obiskovalec potrka - in človek se v sobi | ponosno | in glasno, včasih celo ošabno zadere: naprej | A |
vas je pa klical sem, a?" je dejala Crista in | ponosno | uprla roki v široke boke. „Kaj pa vam | A |
gorjani’. Ampak marsikateri tolminski očanec | ponosno | pritisne na čiko in pljune na goriškem trgu | A |
lepšega. Živel je torej pametno, srečno in | ponosno. | Ves teden se je od zore do mraka neugnano vrtel | A |
ramo in z dvometrsko palico v rokah je stopal | ponosno | in zravnano kakor gospodar, ki prihaja na svoje | A |
Hahaha!« »In jaz sem vas zmazal!« je | ponosno | rekel kovač. »Jaz pa sem tebe tudi položil | A |
»Ne bom! Kje pa!« sem | ponosno | odvrnil v svoji sreči. Hitro sem splezal | A |
prag.« »Zdaj jih bo klopotec odganjal!« sem se | ponosno | zravnal.»In nemara bo odganjal tudi lisice? | A |
»Kdo?« »Fra Diavolo!« je | ponosno | ponovila teta.»Saj res,« se je takoj nato nasmehni | A |
otroška ušesa. Tudi to me je malce jezilo, a sem | ponosno | zmignil z rameni.Potem pa sem se prav otroško | A |
je ... to je -« »To je revolucija!« sem rekel | ponosno | in z vso svojo otroško gorečnostjo. | A |
»Kaj pa je bilo?« »Nič!« je | ponosno | odvrnil Venček.»Če nisi gluha, si slišala, da | A |
velikosti in oblik. Za vsemi in nad vsemi je | ponosno | stal širokoplečati, sivolasi Krn in srečno žarel | A |
izmaknil britev in se prvič, pol sramežljivo in pol | ponosno | skrivaj obril, si iztisnil ogrce po bradi in | A |
rohnel ded, toda rohnel je prijazno, srečno in | ponosno. | - Prehladil? | A |
posteljo k mami in zadrževali dih ter hkrati | ponosno | zaupali v deda, ki se je v pritličju boril kakor | A |
A kako ? - Že vem, - je | ponosno | rekla sestra in si pritisnila kazalec na čelo | A |
velikosti in oblik, za vsemi in nad vsemi pa je | ponosno | stal širokoplečati, stari sivolasi Krn in mirno | A |
biče, za konjička, za psička in za mačko,« je | ponosno | odgovoril sin. »Tako je prav,« ga je | A |
njegova kodrolasa, lepa, svetla glava se je | ponosno | dvignila nad črni glavi obeh karabinjerjev, | A |
da tudi od njenega širokega, hladnega čela | ponosno | diha podobna tišina. V tem trenutku | A |
oddahnili, videli so, kako je vrgel roke od sebe in | ponosno | vzkliknil:‘Ali ste videli’ - in že ga niso videli | A |
prag.« »Zdaj jih bo klopotec odganjal!« sem se | ponosno | zravnal.»In nemara bo odganjal tudi lisice? | A |
Tam so že zbrani vsi otroci iz soseščine. | Ponosno | stoje in gledajo zdaj vame, zdaj v klopotec | A |
»Matic, to pa je roža!« Matic se je | ponosno | nasmehnil in se lotil jedi. Pograbil je žlico | A |
Z desnico drži kopito, z levico cev in hodi | ponosno | zravnan.Obraz mu žari v zadovoljstvu, kakor | A |
»Tako je! Najina vas!« takoj | ponosno | pritrdi stric Sova. Vsi ga pogledajo | A |
otresa stisnjene pesti. Angelca stoji pred njo | ponosno | vzravnana.Ko ujame Dragaričin pogled, jo strogo | A |
tiskajo ruski pogani!« »Sami tiskamo!« veselo in | ponosno | odgovori Dragič.»In kmalu bomo imeli tiskarno | A |
dolgo vrsto postreljenih ljudi stoji Bichi, | ponosno | vzravnan, kakor lovec pred bogatim plenom.Kutschera | A |
smuknil, ko so me gnali v kasarno ribat pod,« | ponosno | odgovori Boris. Očka Orel vzame bombi | A |
Na cesti je top. Ob njem | ponosno | stojita Peter in Mali. Ob razbitem bunkerju | A |
potreplja po glavi. Boris se stisne k njemu ter | ponosno | krene z njim in s Sovo proti Dragi.Vaščani pritiskaj | A |
mati se z vidnim naporom zravna, ga globoko in | ponosno | pogleda ter mu možato ponudi desnico.Stane ji | A |
ni domov!« »Štruklje kuhamo!« se zvonko in | ponosno | oglasi dekletce. »Štruklje?« se dobrodušno | A |
»Kar pomladil si se.« »Ha!« | ponosno | buhne Sova in mu krepko stresa roko.»Kopriva | A |
»Ta pa žge!« »Mislim, boga mi!« | ponosno | zagrmi Sova, nagne še kozarček in nato zleze | A |
konca, nato se lagodno nasloni na strojnico in | ponosno | gleda po čistini.Vse telo mu drgeta od prestanega | A |
plane h komandantu in mu izroči listek. Nato | ponosno | pogleda po partizanih in se zamakne v komandanta | A |
sebi, kaže Drejca ter presenečeno, začudeno in | ponosno | ponavlja: »On ... | A |
brzostrelke, jih spusti pred Sovo na tla in ga | ponosno | pokliče: »Stric! ...« | A |
piskru!« Se okrene k Stanetu in najbrž že desetič | ponosno | ponovi:»Sedem jih je bilo, pa smo napadli!« | A |
samo včasih prinese odmev strela. Star hrast | ponosno | sameva sredi senožeti.Trdo listje na njegovi | A |
počasi dvigne težke veke, ga globoko pogleda, se | ponosno | nasmehne, nato zapre oči in se poslednjič oddahne | A |
zagrmi Sova, jo zadovoljno potežka in si jo | ponosno | oprta. »Zdaj pa kar stopi!« ga Stane | A |
dvigne glavo ter ga pogleda jasno, odločno in | ponosno. | »Adler, a? ... Der kleine? ...« se strupeno | A |
je!« potrdi z zvonkim glasom in celo nekoliko | ponosno. | »Saj mi je večkrat rekel, da bom na svoji zemlji | A |
norček in obstal. »Jama!« je zagrmel Luka in | ponosno | dodal:»Ali nisem rekel?« | A |
norček in se kar obrnil navkreber. »Umrl!« je | ponosno | zagrmel Luka.»Umrl pa božorno‐boserna!« | A |
»Res je, nobenega vetra ni.« Nato pa je | ponosno | zagrmel: »Ali nisem zmeraj govoril, da je treba | A |
vsa kuhinja za njegovim hrbtom. Prikrajar se | ponosno | okrene.Vse se smeje: smejejo se ženske, smejejo | A |
je zamahnil z roko. Nato pa je | ponosno | zagrmel:»Boš videl zdaj mojo!« | A |
je! Cela mavrica!« je vznemirjeno zagrmel in | ponosno | poskočil kakor otrok.»Pa ti povej, kje se skriva | A |
njegova kodrolasa, lepa, svetla glava se je | ponosno | dvignila nad črni glavi obeh karabinjerjev, | A |
- Znam pisati, veš, je | ponosno | dejala.In danes pomagam očetu. | A |
Lendlu s sodniki ni šale, je rekel gospod Stolzl | ponosno, | tu je padla sodba zaradi crimen bestiale, | A |
se mu je, zapiskalo v grlu, zakašljal je in | ponosno | nadaljeval: - | A |
križ, predhodnik zmagovite krščanske vojske, in | ponosno | stopali skozi mrzlo jutro pod vršaci hribov | A |
kakor se je premikalo okorno in težko, nič kaj | ponosno | in zadovoljno telo.Koraki so odmevali med temi | A |
kovini, okrog katere so se prsti tolikokrat | ponosno | in zadovoljno sklanjali, bodisi da so vrata | A |
pa so dali Maksimu Gorkemu. Človek - kako | ponosno | to zveni! 20 Precej noro, precej zmedeno | A |
in mahala skozi zadnje okno Bussolinu, ki je | ponosno | sedel za krmilom drugega avtomobila.Čutili so | A |
je najin sin z letalom prebegnil v Avstrijo.« | Ponosno | je dvignil glavo in zravnal ramena. »Ja, povej | A |
je dobil novo, slovensko vojaško knjižico. | Ponosno | jo je spravil v žep.Po novi slovenski zakonodaji | A |
a vseeno ni mogel skriti veselja in ponosa - | ponosno | in rade volje je vsakokrat pokazal osebno izkaznico | A |
Gorico, če mu bo šlo za nohte, je v mikrofon | ponosno | razlagal, da se je skupaj z vojaki raje predal | A |
gorah in hribih. Njima nasproti se vzdiguje | ponosno | onstran vode grad Prapreče.Dolg drevored košatih | A |
Juri. Potem se pogovarjata o tem in onem, in | ponosno | omenja starec, kaj je že temu in onemu naprej | A |
tako lepo opral in osnažil in po kateri tako | ponosno | prižiga sveče. Če pride količkaj takih romarjev | A |
in krog domače hiše pes najhuje laja. Z neko | ponosno | dostojnostjo ogovori Jurija.»Kako ti je pa ime | A |
deklici pa sta jih nakitili s pisanimi trakovi. | Ponosno | sta jih nesla oba k Sv. Andreju, kjer ni imel | A |
drugim všeč. »Meni pa ni nič vroče,« odgovori | ponosno | Rozalka, in to je bil konec govorjenja.Molčé | A |
To je pa gotovo!« vzklikne Štefan in koraka | ponosno | proč, ne da bi bil spregovoril z Rozalko, ki | A |
se je morala smejati. Ožbe pa si je mel roke, | ponosno | pogledoval krog sebe, in kadar je odhajal, je | A |
ko dva prijatelja,« je dejal, »in tale nož« ‒ | ponosno | ga je vlekel iz nožnice ‒ »bo za silo tudi dober | A |
sodnik, drugega pa kratkovidni davkar, ki je | ponosno | nesel svoj plen proti Dolini.Tu se je še dobro | A |
sestra, venčali, in jo peljali v Dolino. Ožbe je | ponosno | korakal s Šimenovko, njegova lepša polovica | A |
Vesel dan je bil zanj, kadar ga je obiskal Miha. | Ponosno | ga je peljal v krčmo, sedel v kot za mizo in | A |
ušesih zvenelo. »Kadar jug vleče,« je dejal | ponosno, | »me sliši na Gorici stara kavka Urša.‒ Še enkrat | A |
obrnil konja, zakričal: »Eskadron, traab!« in | ponosno | oddirjal. »Počakajmo!« je dejal Pepe. | A |
je ta njena prijaznost nekoliko jezila. S | ponosno | zadovoljnostjo pa se je zavedala Zefa gospodarjeve | A |
kaj slutiti, kaj sumiti. Nikjer ga ni bilo, in | ponosno | se je poravnal Ivan.V srcu pa se je oglasil | A |
gospodarjeve pomisleke, pa se je vedla pametno in | ponosno; | zavračala je neumestne šale in odklanjala neslane | A |
se naučil na tujem, ti prav pride doma. Kako | ponosno | nastopaš potem, kako govoriš pametno, kako si | A |
sankališču in ji migal in žvižgal, ko je drčala | ponosno | po pobočju.Toda ona se ni zmenila za taka znamenja | A |
zavzeta. »To je moja Kornelija!« ponavlja oni | ponosno | in sam s sabo zadovoljen.»To je lepo ime in | A |
je zadržal stražnike, Lenart pa je korakal | ponosno | v samostan.Manj ponosen pa je kmalu spet prišel | A |
gospod doktor, pa pričakujem,« je dejal župnik | ponosno, | »da se boste prihodnjič na svete kraje bolj | A |
Rožekarjev je bil precej manjši in šibkejši, a | ponosno | je dvigal peruti in ogledoval nasprotnika. | A |
ga obdajali lepo skodrani lasje, je razodeval | ponosno | ljubeznivost.Mirno je vodil svojega konja in | A |
bližnjega, bruna v svojem pa ne.« Jernej pa je | ponosno | korakal proti mestu, in dasi se je premagoval | A |
bližala določena ura, je koračil, kar se dá | ponosno | v cesarski grad doktor Lenart Pistor.Oblastno | A |
priliko vrniti mu to veliko uslugo. Lenart pa je | ponosno | govoril o tej malenkosti in kako pač ni mogel | A |
»Veselilo me je slišati,« je odgovorila ona | ponosno, | »da si stopil pod bandero velikega grofa.To | A |
tleh. »Stražmešter celjskega grofa,« je dejal | ponosno | nekdanji kaporal, »ni vajen, da bi se zadiralo | A |
veselo ujčkala v rokah, hodili bodo ravno in | ponosno, | kakor bi ga bili oni obvarovali zla in mu rešili | A |
»Tip Srba,« je rekel Bajić. » | Ponosno | gre, kakor bi bila vsa Bosna njegova,« je menil | A |
siromašno Hercegovko, se mi vsi ti gospodje s | ponosno | hojo, z bahatim rožljanjem sablje, z zvočnim | A |
danes je moj dan, dan povračila in osvete!« | Ponosno | se je ozrla po družbi. »Oh, Vi, poštena | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 50 150 250 350 450 550 650 750 850 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |