nova beseda iz Slovenije

ponosno (350-449)


obilno natovorjen za na daljšo pot. V njem je      ponosno      vzravnan sedel pri sprednjem veslu Presukani  A
Ženska! Razžalil je s Kalino njeno      ponosno      srce.Nikoli mu ne bo pozabila.   A
pričakovala, da Jelen vzbesni, pa ni. Vstal je, se      ponosno      vzravnal in spregovoril, kakor bi bil že gospodar  A
toporišča sulice na tla, levico pa je oprl v bok.      Ponosno      vzravnan je z namrščenimi obrvmi gledal na vrvež  A
Volk in Medved pred Ostrorogim. Oba hkrati sta      ponosno      dvignila glavi: »Pozdravljen, gospodar!« »Pozdravlje  A
da se ji kaj ne pripeti. Iz velike koče je      ponosno      stopil Oprezni Srnjak.Ves je bil v orožju in  A
zares, bi seveda one prve zbežale na varno.      Ponosno      so prikorakali jezerjani pred naselje ravencev  A
rogovili hrasta in molče gledal na sredo ograde.      Ponosno      dvignjena glava z rogovjem, kakršnega še ni  A
Tako zelo pa Medeja ne zna čarati.      Ponosno      je stopil Ostrorogi v pripravljeni drevak.   A
najtežjim bremenom bi se ne tako. Čez čas pa je      ponosno      dvignil glavo in sršeče pogledal proti Reki  A
orjaški labod je skozi preliv med prvima otokoma      ponosno      plula Argo.Na krnu ladje je sedel Orfeus, brenkal  A
z omladnim, srce razveseljujočim zelenjem in      ponosno      stoji kakor prvi kras novo zbujene narave sredi  A
hčere že v tisti hiši ni bilo. Več vprašati      ponosno      ni hotel.Bal se je ‒ že lastnega spomina.  A
jutranjem soncu. Tudi velika samotna lipa, ki je      ponosno      na samem raztezala široko razraščene veje, dala  A
nekako čudno obsevalo belo grajsko hišo, ki je      ponosno      in samotno izmed zelenega drevja molila svojo  A
rojeno, sirota počelo, ako so njega ubili!«      Ponosno      in grozeče pak so v oblake moleli trdni in skalnati  A
grad še trden, kakor bi bil zidan za večnost.      Ponosno      so moleli okrogli stolpi na hribu proti nebu  A
Poganjala sta pa Miha in Manica. Kako bo      ponosno      peljal mimo Rotijine hiše prvič Podlipnikov  A
Aha, me le gleda,« se je razveselil Marko, se      ponosno      * po gorenjskih hribih spenjajo seno in otavo  A
Saj je ne bo on delal.«      Ponosno      je šel Šimen poleg Ančke in marsikatera dekle  A
Podlipnikovih ga je nosila cika. Ovenčane živali so      ponosno      nosile glave, kakor bi se zavedale pohvale.  A
France, Ančkin strnič, ki je bil za druga, je      ponosno      popravil klobuk, in kar samo se mu je smejalo  A
tiščala na stol. Bilo je zastonj, pobesil je      ponosno      glavo kakor drugi. »O Bog, moja hči,« vzdihoval  A
kamor je prišel; pa je tudi vedel, da je.      Ponosno      je sedal med vsako družbo.Dobro mu je delo,  A
svojega,« trdi davkarski nadzornik. Ruda je      ponosno      gledal po družbi, notar Koprivec pa je povesil  A
pozdrav. Za njo je prišla postarna gospa,      ponosno      oziraje se na deklico in na druge.Bili sta to  A
sicer to polovico veselja, toda odšel je vendar      ponosno      s svojo cvetko.Meden pa je bil tako zadovoljen  A
na lahko zardelo, ko je takoj potem dvignila      ponosno      glavo ter, ustna malomarno raztegnivši, obrnila  A
ta zadnji pogled pa ga je skoro umiril. Ono      ponosno      dviganje glave, oni skoro zaničljivi izraz okrog  A
volov tudi ni bilo na semnju,« zavrnil je Molek      ponosno,      »in jih ni na Moravškem ‒ pa jih ni!« Vsi so  A
to mi je znano!« ponavljal je oni oblastno in      ponosno,      »toda to, kar se ima zgoditi, prihodnost mi  A
zavrnil je župnik skoraj srdito. Helena je hotela      ponosno      dvigniti glavo in ostro odgovoriti; toda pred  A
po dveh je bil krivo pomeril. Ubitega pa je      ponosno      obesil na suho vejo v bližnjem borovcu. Gonjači  A
trenutek, potem pa je kraljica dreves majala zopet      ponosno      svoj vrhunec nad nizkimi sosedi. Kopšrčev Jurca  A
vojake. Mati je jokala in tarnala, oče pa je      ponosno      hodil okoli. »Pokazal boš lahko, kaj znaš in  A
let, ko sem korakal tam s prvo svojo pipo in      ponosno      puhal sivi dim v čisti pomladanski zrak.To je  A
let, ko sem korakal tam s prvo svojo pipo in      ponosno      puhal sivi dim v čisti pomladanski zrak.To je  A
Veronika se mu izvije iz kipečih prsi in držal je      ponosno      deklico v svojih rokah in jo strastno pritisnil  A
po dveh je bil krivo pomeril. Ubitega pa je      ponosno      obesil na suho vejo v bližnjem borovcu.Gonjači  A
zadev z desnim očesom po strani pogledal, je      ponosno      korakal mimo svojih nekdanjih kolegov in rojakov  A
rasejo in rasejo, rode cvet in sad in gledajo      ponosno      na one majhne revčke, katerim manjka take ‒  A
saj mene ne bo sram, da nosi naše ime!« deje      ponosno,      kakršen je naš gorenjski kmet. 3 Burni časi  A
eličastnejša stavba vse vaše zemlje. Kupolo, ki tako      ponosno      kipi proti nebu, zgradil je v drzno veličanstvenih  A
diamantov, ki se leskečejo v vseh barvah, krasi ji      ponosno      glavo.Kolo najlepših devic jo obkroži, zapoje  A
mu jo dviga k obroču na njega vratu. Abadon      ponosno      stopi k mizi.V tem hipu uzre Samorad na Cvetaninem  A
Simon Robič, pri kupici vina, ki ni bil cviček.      Ponosno      sta poudarjala veselemu omizju, kako veličastna  A
višav so mi v dušo pripluli pesniški nazori.      Ponosno      sem sodil, da me za postelj na tem mestu pod  A
« je šepnil, ko je zagledal Bogataja, ki je      ponosno      stopical po stezi in se razgledoval po grapi  A
Glej, kako vzdiguje glavice! Kako veselo in      ponosno      se maje polno klasje!« Pri teh besedah  A
ugrabil v travi prepevajočega, tako zmagovito in      ponosno      je zrla zdaj Almira na vklenjenega Mirka.   A
/ modro sta mu visela dolga podbradka, tako      ponosno      ne nosi nobena gospa koralnih uhanov; s svojim  A
je išče po visokih gorah; misli si jo kakor      ponosno      visoko rastlino, ki z gorečimi bojami vabi že  A
Zakaj ni hotela? Je li kdaj ljubilo to      ponosno      srce?Je li sploh moglo ljubiti?  A
Vse je bilo živo in veselo po Mirnem dolu;      ponosno      je stopal Kokodin s svojo kurjo družino po vrtu  A
Slavne so reke, ki poleg trgov in mest való      ponosno      svoje valove ter nosijo čolne in ladje z blagom  A
prijatelj!« prestriže mu dekle besedo, sklonivši se      ponosno      kvišku pred njim. Nikoli prej ni bila tako  A
vsevprek. Zadnji med njimi izstopi mirno,      ponosno      pravi velikan, za glavo večji mimo ostalih,  A
ne bil imeniten! To je z velikim veseljem in      ponosno      pripovedoval vsakemu, kdor ga je hotel poslušati  A
Vidim jo, ko stopa tanka in visoka lahno in      ponosno      po stopnicah v grad, in slišim šum njene obleke  A
In ta dekleta ‒ kake rastí, kaki obrazi! Kako      ponosno      hodijo, kako prijetno se vedó!Ne verjel bi jim  A
besedice z mano izpregovoriti. Vzbuja se mi      ponosno      in opravičeno upanje, da bodo počastili leskovškega  A
Dražila je župljane celo proti vrli duhovščini.      Ponosno      je stopila pred peklenskega vojvodo in zaregljala  A
je igrala vedra in lahkoživna duša, pa kako      ponosno      hojo in obleko so imele brez razločka dekleta  A
nikoli baratala.« Zdaj se Permanu želja izpolni,      ponosno      je korakal s kuharičinimi copatami nazaj proti  A
učilnicah. Baš na sredi mesta se je vzdigoval      ponosno      štirinadstropni Narodni dom, v katerem so se  A
pomenila v mestu.« Metka pa se dvigne in veli      ponosno:      »Odrini brez mene! Ne maram fanta, ki me ne  A
v naročje mamice Slovenije. Kako radostno in      ponosno      mi je trkalo živo srce ob Vodnikovi »Oživljeni  A
popolnoma slabe, brez dohodka za hišo. Rekel je      ponosno:      ‚Veste, spoštovana družba!Jaz sem prišel snubit  A
na nobeno plat, da ni zajemal nikjer vode.      Ponosno      stopi vanj in prevesla svoje ovčice na otok  A
besedam. Lila se nasmeje na ves glas in me      ponosno      vpraša, če mar zdaj verjamem, da pozna moje  A
kamor je prišel; pa je tudi vedel, da je.      Ponosno      je sedal med vsako družbo.Dobro mu je delo,  A
se oblakov visoki in mogočni Snežnik, ki je      ponosno      dvigal svojo zelenorjavo glavo visoko iznad  A
in lepo raščenih in postavnih belčkov je pa      ponosno      prišlo iz cerkve in se drzno oziralo okrog sebe  A
\/ Liza na vozu je molčala in se na tihem      ponosno      čudila tastu, da je tako odločen.Saj je bil  A
Strničeve konje in postavnega hlapca, ki je      ponosno      stopal zraven njih in pokal z bičem.Konja nikoli  A
Dežurni, pokliči Tončko!« Vstopila je počasi,      ponosno      in samozavestno.Roke je imela prekrižane na  A
so si jih ogledovali ob nedeljah, ko sta šli      ponosno      skupaj k maši. »Ah, Kristinine in Danine noge  A
Denarja ima za deset gonjačev.      Ponosno      hodi naokrog in se smeje.Dekleta gledajo za  A
nedeljah spremljal k maši. Šel je ob njej mirno in      ponosno.     V trgu ji je stisnil roko pred vsemi fanti.   A
njiju. Tesno sta stali druga poleg druge in      ponosno      zrli na oltar in na mladega čednega kaplana  A
svilenim pasom okrog glave. Hodili sta počasi in      ponosno,      kot se spodobi lepima mladima dekletoma, ki  A
pusti žaliti. V pismu mi je naštela vse moje      ponosno      sorodstvo do tretjega rodu nazaj.Navsezadnje  A
okrogla pokrivala na glavah mož in fantov s      ponosno      hojo in držo.Stari možje nad sedemdeset let  A
mogočno pljuskalo ob skalo, na kateri stoji      ponosno      in zapovedujoče grad Devin.V veliki dvorani  A
niste razumeli,« je novič zagrmel Juri in se      ponosno      vzravnal, dasi je imel na hrbtu zvezane roke  A
utrujenosti zaspal, dočim je nanj priklenjeni menih      ponosno      stal kraj njega, kakor da njegovo telo ne pozna  A
držali kakor sodniki predno začno obravnavo.      Ponosno      in samozavestno je stal med njimi Komolja; Juri  A
Počasi je pristopil Juri; pristopil je sam in      ponosno      se je držal, da so ga razbojniki na tihem občudovali  A
njegove oči srečale z očmi meniha, ki je mirno in      ponosno      slonel ob zidu.Menih pa se ni zganil.  A
Videla sem jo danes prvič. Lepa je v resnici in      ponosno      je sedela poleg goriškega grofa in vse se ji  A
preprosto kakor na dan otvoritve svobodnega semnja.      Ponosno      je pozdravljal zbrane viteze, med katerimi je  A
je še vedno bled in prepadel, a držal se je      ponosno.     Odpasal je svoj meč in sedel za mizo.   A
zdaj je tvoja blagajna prazna.« Juri se je      ponosno      vzravnal in je z ostrim poudarkom rekel: »Denarja  A
vsi duhovniki, kar jih je spremljalo armado.      Ponosno      je pozdravil Juri duhovnike in velikaše.Nekaj  A
poljubiti.« Margareta se je na svojem konju      ponosno      vzravnala in upiraje svoje poglede srepo v bratove  A
zmenil za Matijevo kričanje. Odprl je vrata in je      ponosno      odšel.Matija je kričal za njim:   A
da te tudi on pouči.« Vojvodinja je odšla      ponosno      in kakor da bi bila užaljena, ali na Margareto  A
Premilostni gospod opat,« je dejal pripovedovalec      ponosno,      »midva nisva razbojnika.Glogvic je bil dolžan  A
neoviran vrnil na Smreko, je Rovan res prišel.      Ponosno      je stal pred vojvodinjo in se vljudno, a možato  A
V svoji desnici je držal opatov prapor in      ponosno      se je držal pokonci, kakor zmagovalec po dobljeni  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 50 150 250 350 450 550 650 750 850 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA