nova beseda iz Slovenije
obilno natovorjen za na daljšo pot. V njem je | ponosno | vzravnan sedel pri sprednjem veslu Presukani | A |
Ženska! Razžalil je s Kalino njeno | ponosno | srce.Nikoli mu ne bo pozabila. | A |
pričakovala, da Jelen vzbesni, pa ni. Vstal je, se | ponosno | vzravnal in spregovoril, kakor bi bil že gospodar | A |
toporišča sulice na tla, levico pa je oprl v bok. | Ponosno | vzravnan je z namrščenimi obrvmi gledal na vrvež | A |
Volk in Medved pred Ostrorogim. Oba hkrati sta | ponosno | dvignila glavi: »Pozdravljen, gospodar!« »Pozdravlje | A |
da se ji kaj ne pripeti. Iz velike koče je | ponosno | stopil Oprezni Srnjak.Ves je bil v orožju in | A |
zares, bi seveda one prve zbežale na varno. | Ponosno | so prikorakali jezerjani pred naselje ravencev | A |
rogovili hrasta in molče gledal na sredo ograde. | Ponosno | dvignjena glava z rogovjem, kakršnega še ni | A |
Tako zelo pa Medeja ne zna čarati. | Ponosno | je stopil Ostrorogi v pripravljeni drevak. | A |
najtežjim bremenom bi se ne tako. Čez čas pa je | ponosno | dvignil glavo in sršeče pogledal proti Reki | A |
orjaški labod je skozi preliv med prvima otokoma | ponosno | plula Argo.Na krnu ladje je sedel Orfeus, brenkal | A |
z omladnim, srce razveseljujočim zelenjem in | ponosno | stoji kakor prvi kras novo zbujene narave sredi | A |
hčere že v tisti hiši ni bilo. Več vprašati | ponosno | ni hotel.Bal se je ‒ že lastnega spomina. | A |
jutranjem soncu. Tudi velika samotna lipa, ki je | ponosno | na samem raztezala široko razraščene veje, dala | A |
nekako čudno obsevalo belo grajsko hišo, ki je | ponosno | in samotno izmed zelenega drevja molila svojo | A |
rojeno, sirota počelo, ako so njega ubili!« | Ponosno | in grozeče pak so v oblake moleli trdni in skalnati | A |
grad še trden, kakor bi bil zidan za večnost. | Ponosno | so moleli okrogli stolpi na hribu proti nebu | A |
Poganjala sta pa Miha in Manica. Kako bo | ponosno | peljal mimo Rotijine hiše prvič Podlipnikov | A |
Aha, me le gleda,« se je razveselil Marko, se | ponosno | * po gorenjskih hribih spenjajo seno in otavo | A |
Saj je ne bo on delal.« | Ponosno | je šel Šimen poleg Ančke in marsikatera dekle | A |
Podlipnikovih ga je nosila cika. Ovenčane živali so | ponosno | nosile glave, kakor bi se zavedale pohvale. | A |
France, Ančkin strnič, ki je bil za druga, je | ponosno | popravil klobuk, in kar samo se mu je smejalo | A |
tiščala na stol. Bilo je zastonj, pobesil je | ponosno | glavo kakor drugi. »O Bog, moja hči,« vzdihoval | A |
kamor je prišel; pa je tudi vedel, da je. | Ponosno | je sedal med vsako družbo.Dobro mu je delo, | A |
svojega,« trdi davkarski nadzornik. Ruda je | ponosno | gledal po družbi, notar Koprivec pa je povesil | A |
pozdrav. Za njo je prišla postarna gospa, | ponosno | oziraje se na deklico in na druge.Bili sta to | A |
sicer to polovico veselja, toda odšel je vendar | ponosno | s svojo cvetko.Meden pa je bil tako zadovoljen | A |
na lahko zardelo, ko je takoj potem dvignila | ponosno | glavo ter, ustna malomarno raztegnivši, obrnila | A |
ta zadnji pogled pa ga je skoro umiril. Ono | ponosno | dviganje glave, oni skoro zaničljivi izraz okrog | A |
volov tudi ni bilo na semnju,« zavrnil je Molek | ponosno, | »in jih ni na Moravškem ‒ pa jih ni!« Vsi so | A |
to mi je znano!« ponavljal je oni oblastno in | ponosno, | »toda to, kar se ima zgoditi, prihodnost mi | A |
zavrnil je župnik skoraj srdito. Helena je hotela | ponosno | dvigniti glavo in ostro odgovoriti; toda pred | A |
po dveh je bil krivo pomeril. Ubitega pa je | ponosno | obesil na suho vejo v bližnjem borovcu. Gonjači | A |
trenutek, potem pa je kraljica dreves majala zopet | ponosno | svoj vrhunec nad nizkimi sosedi. Kopšrčev Jurca | A |
vojake. Mati je jokala in tarnala, oče pa je | ponosno | hodil okoli. »Pokazal boš lahko, kaj znaš in | A |
let, ko sem korakal tam s prvo svojo pipo in | ponosno | puhal sivi dim v čisti pomladanski zrak.To je | A |
let, ko sem korakal tam s prvo svojo pipo in | ponosno | puhal sivi dim v čisti pomladanski zrak.To je | A |
Veronika se mu izvije iz kipečih prsi in držal je | ponosno | deklico v svojih rokah in jo strastno pritisnil | A |
po dveh je bil krivo pomeril. Ubitega pa je | ponosno | obesil na suho vejo v bližnjem borovcu.Gonjači | A |
zadev z desnim očesom po strani pogledal, je | ponosno | korakal mimo svojih nekdanjih kolegov in rojakov | A |
rasejo in rasejo, rode cvet in sad in gledajo | ponosno | na one majhne revčke, katerim manjka take ‒ | A |
saj mene ne bo sram, da nosi naše ime!« deje | ponosno, | kakršen je naš gorenjski kmet. 3 Burni časi | A |
eličastnejša stavba vse vaše zemlje. Kupolo, ki tako | ponosno | kipi proti nebu, zgradil je v drzno veličanstvenih | A |
diamantov, ki se leskečejo v vseh barvah, krasi ji | ponosno | glavo.Kolo najlepših devic jo obkroži, zapoje | A |
mu jo dviga k obroču na njega vratu. Abadon | ponosno | stopi k mizi.V tem hipu uzre Samorad na Cvetaninem | A |
Simon Robič, pri kupici vina, ki ni bil cviček. | Ponosno | sta poudarjala veselemu omizju, kako veličastna | A |
višav so mi v dušo pripluli pesniški nazori. | Ponosno | sem sodil, da me za postelj na tem mestu pod | A |
« je šepnil, ko je zagledal Bogataja, ki je | ponosno | stopical po stezi in se razgledoval po grapi | A |
Glej, kako vzdiguje glavice! Kako veselo in | ponosno | se maje polno klasje!« Pri teh besedah | A |
ugrabil v travi prepevajočega, tako zmagovito in | ponosno | je zrla zdaj Almira na vklenjenega Mirka. | A |
/ modro sta mu visela dolga podbradka, tako | ponosno | ne nosi nobena gospa koralnih uhanov; s svojim | A |
je išče po visokih gorah; misli si jo kakor | ponosno | visoko rastlino, ki z gorečimi bojami vabi že | A |
Zakaj ni hotela? Je li kdaj ljubilo to | ponosno | srce?Je li sploh moglo ljubiti? | A |
Vse je bilo živo in veselo po Mirnem dolu; | ponosno | je stopal Kokodin s svojo kurjo družino po vrtu | A |
Slavne so reke, ki poleg trgov in mest való | ponosno | svoje valove ter nosijo čolne in ladje z blagom | A |
prijatelj!« prestriže mu dekle besedo, sklonivši se | ponosno | kvišku pred njim. Nikoli prej ni bila tako | A |
vsevprek. Zadnji med njimi izstopi mirno, | ponosno | pravi velikan, za glavo večji mimo ostalih, | A |
ne bil imeniten! To je z velikim veseljem in | ponosno | pripovedoval vsakemu, kdor ga je hotel poslušati | A |
Vidim jo, ko stopa tanka in visoka lahno in | ponosno | po stopnicah v grad, in slišim šum njene obleke | A |
In ta dekleta ‒ kake rastí, kaki obrazi! Kako | ponosno | hodijo, kako prijetno se vedó!Ne verjel bi jim | A |
besedice z mano izpregovoriti. Vzbuja se mi | ponosno | in opravičeno upanje, da bodo počastili leskovškega | A |
Dražila je župljane celo proti vrli duhovščini. | Ponosno | je stopila pred peklenskega vojvodo in zaregljala | A |
je igrala vedra in lahkoživna duša, pa kako | ponosno | hojo in obleko so imele brez razločka dekleta | A |
nikoli baratala.« Zdaj se Permanu želja izpolni, | ponosno | je korakal s kuharičinimi copatami nazaj proti | A |
učilnicah. Baš na sredi mesta se je vzdigoval | ponosno | štirinadstropni Narodni dom, v katerem so se | A |
pomenila v mestu.« Metka pa se dvigne in veli | ponosno: | »Odrini brez mene! Ne maram fanta, ki me ne | A |
v naročje mamice Slovenije. Kako radostno in | ponosno | mi je trkalo živo srce ob Vodnikovi »Oživljeni | A |
popolnoma slabe, brez dohodka za hišo. Rekel je | ponosno: | ‚Veste, spoštovana družba!Jaz sem prišel snubit | A |
na nobeno plat, da ni zajemal nikjer vode. | Ponosno | stopi vanj in prevesla svoje ovčice na otok | A |
besedam. Lila se nasmeje na ves glas in me | ponosno | vpraša, če mar zdaj verjamem, da pozna moje | A |
kamor je prišel; pa je tudi vedel, da je. | Ponosno | je sedal med vsako družbo.Dobro mu je delo, | A |
se oblakov visoki in mogočni Snežnik, ki je | ponosno | dvigal svojo zelenorjavo glavo visoko iznad | A |
in lepo raščenih in postavnih belčkov je pa | ponosno | prišlo iz cerkve in se drzno oziralo okrog sebe | A |
\/ Liza na vozu je molčala in se na tihem | ponosno | čudila tastu, da je tako odločen.Saj je bil | A |
Strničeve konje in postavnega hlapca, ki je | ponosno | stopal zraven njih in pokal z bičem.Konja nikoli | A |
Dežurni, pokliči Tončko!« Vstopila je počasi, | ponosno | in samozavestno.Roke je imela prekrižane na | A |
so si jih ogledovali ob nedeljah, ko sta šli | ponosno | skupaj k maši. »Ah, Kristinine in Danine noge | A |
Denarja ima za deset gonjačev. | Ponosno | hodi naokrog in se smeje.Dekleta gledajo za | A |
nedeljah spremljal k maši. Šel je ob njej mirno in | ponosno. | V trgu ji je stisnil roko pred vsemi fanti. | A |
njiju. Tesno sta stali druga poleg druge in | ponosno | zrli na oltar in na mladega čednega kaplana | A |
svilenim pasom okrog glave. Hodili sta počasi in | ponosno, | kot se spodobi lepima mladima dekletoma, ki | A |
pusti žaliti. V pismu mi je naštela vse moje | ponosno | sorodstvo do tretjega rodu nazaj.Navsezadnje | A |
okrogla pokrivala na glavah mož in fantov s | ponosno | hojo in držo.Stari možje nad sedemdeset let | A |
mogočno pljuskalo ob skalo, na kateri stoji | ponosno | in zapovedujoče grad Devin.V veliki dvorani | A |
niste razumeli,« je novič zagrmel Juri in se | ponosno | vzravnal, dasi je imel na hrbtu zvezane roke | A |
utrujenosti zaspal, dočim je nanj priklenjeni menih | ponosno | stal kraj njega, kakor da njegovo telo ne pozna | A |
držali kakor sodniki predno začno obravnavo. | Ponosno | in samozavestno je stal med njimi Komolja; Juri | A |
Počasi je pristopil Juri; pristopil je sam in | ponosno | se je držal, da so ga razbojniki na tihem občudovali | A |
njegove oči srečale z očmi meniha, ki je mirno in | ponosno | slonel ob zidu.Menih pa se ni zganil. | A |
Videla sem jo danes prvič. Lepa je v resnici in | ponosno | je sedela poleg goriškega grofa in vse se ji | A |
preprosto kakor na dan otvoritve svobodnega semnja. | Ponosno | je pozdravljal zbrane viteze, med katerimi je | A |
je še vedno bled in prepadel, a držal se je | ponosno. | Odpasal je svoj meč in sedel za mizo. | A |
zdaj je tvoja blagajna prazna.« Juri se je | ponosno | vzravnal in je z ostrim poudarkom rekel: »Denarja | A |
vsi duhovniki, kar jih je spremljalo armado. | Ponosno | je pozdravil Juri duhovnike in velikaše.Nekaj | A |
poljubiti.« Margareta se je na svojem konju | ponosno | vzravnala in upiraje svoje poglede srepo v bratove | A |
zmenil za Matijevo kričanje. Odprl je vrata in je | ponosno | odšel.Matija je kričal za njim: | A |
da te tudi on pouči.« Vojvodinja je odšla | ponosno | in kakor da bi bila užaljena, ali na Margareto | A |
Premilostni gospod opat,« je dejal pripovedovalec | ponosno, | »midva nisva razbojnika.Glogvic je bil dolžan | A |
neoviran vrnil na Smreko, je Rovan res prišel. | Ponosno | je stal pred vojvodinjo in se vljudno, a možato | A |
V svoji desnici je držal opatov prapor in | ponosno | se je držal pokonci, kakor zmagovalec po dobljeni | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 50 150 250 350 450 550 650 750 850 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |