ponosno (250-349)

ozadja mama. Odkrila je prtiček do kraja in	ponosno	pokazala rumeno skorjo.Veljavno sem stal ob	A
v soboto...« Mama se je obrnila proti meni in	ponosno	dejala: »On ga je priskrbel...	A
piko. Sosedov volčjak je z vzdignjenim repom	ponosno	tekel po ulicah navzdol in se na vse strani	A
užaljen vrnil v steljo. Pika pa si je samo	ponosno	popravila pričesko in se naredila, ko da se	A
rokah so imele na koše rož. Janko je hodil	ponosno	med ljudmi ter se tako zavedal svojega velikega	A
osrednji Afriki jih je petnajst!« odgovori mi	ponosno.	Čudil sem se sam v sebi nekaj časa.	A
Ptujskem polju.« »Da, da, prijatelj!« nadaljuje	ponosno,	»na Ptujskem polju se je bila tista zmagonosna	A
vratih?« »To so naši triariji!« odgovori mi	ponosno.	»Pravo jedro so naši posadki in papeževi vojski	A
radoveden. »Neizrečne!« odgovori mi spremljevalec	ponosno.	»Kakor je videti, mož obilo strada!«	A
102 . / Ko mu ne odgovorim ničesar, dostavi	ponosno;	»Da, da, izvrstno naše redarstvo vtika svoj	A
Evo ti naše pravosodne palače!« izpregovori	ponosno	profesor Sv. Simplicija.»Takoj privežem konja	A
katerega je bil deležen nadškof Jacobus!«	Ponosno	sede pater državni pravdnik.Sodniki kanoniki	A
opravičuje.« »Pred vami,« odgovori kaplan Primož	ponosno,	»pred vami morda ne, pač pa pred mojo vestjo	A
neomoženega ženskega spola. »Torej,« vpraša me	ponosno,	»tudi v vašo ledeno Sibirijo je že zaslul ta	A
»Kdo je rešil državo,« vpraša soror Kordula	ponosno,	»ko se je uprl vikarij Luka?« »Kdo drug nego	A
kohorta!« odreže se soror Teodora prav tako	ponosno.	»In sedaj se nam tako plačuje?«	A
naju jako spretno uklenejo v težko železje.	Ponosno	je vpričo te svojati trpela kneginja Marija	A
mu kupila, da se je napravil, kakor vidiš,«	ponosno	je migala z glavo. »Ali ni čeden?«	A
pomenita, mi še danes ni jasno. Meta se je	ponosno	ozrla proti hlapčetu ter siknila: »Švedra!«	A
Sem kupil‘, obdelovanje je pa kaj drugega!«	Ponosno	sem odgovoril: »Sam bom gospodaril!	A
kamor je pokazal. Ondi pod holmom je mirno in	ponosno	stopil iz bukovja na plan velikanski jelen in	A
veja. Obstal je pri rumeni pšenici, se ozrl	ponosno	semtertja, potem položil rogovje po hrbtu in	A
odšel v gozd za hišo. Samo župnik Mrcina je	ponosno	obtičal za mizo, zajemal iz sklede in govoril	A
»Knezu Metternichu bi ga zabodel v prsi in	ponosno	bi vzkliknil: Sic semper tyrannis!« Vse je zavrelo	A
je največji respekt do onega, ki je počasi, a	ponosno	korakal pred njim! »Vedeta se, kakor da sta	A
gotovo s kongresa!« Nato je postala pozorna na	ponosno	hojo prvega in zapazila je tudi visoko spoštljivost	A
vendar. »Kdo bi ga ne ljubil!« je odgovorila	ponosno.	»Saj je vendar največji mož, kar jih živi v Evropi	A
Pri tem niti zlatega klobuka ni bil del na	ponosno	svojo glavo.Češko in Smole sta stopila v stran	A
vsaki etiketi, gospod Smole!« ‒ ime je obedničar	ponosno	poudaril ter hotel s tem Češka opozoriti, da	A
hvali?!« In gospod Tadej je štorkljal mimo,	ponosno	sukal paličico s pozlačeno gumbo, a svojega	A
špalirjem je cesar Franc v maršalski uniformi	ponosno	korakal ter se na vse strani lahno priklanjal	A
prepovedal vsak hrup, ker boleham na levem ušesu!«	Ponosno	zatrjevanje čiste in goreče ljubezni ni bilo	A
na to sem pripravljen!« je odgovoril mladenič	ponosno.	Oni pa je ponavljal: »To prepričanje je grozno	A
vaše, signora Maria,« je odgovoril Amerikanec	ponosno.	»Da se spominjate, kdaj ste bogato obdarili cerkev	A
prednike.« . / . / stran 366 . / To rekši, je	ponosno	odjadrala iz sobe.Grof Barbo pa je ostal sam	A
temi ponosnimi besedami je Piškotov Francelj	ponosno	odrinil.Prešeren je ostal sam in nekaj časa	A
pri nas kisle ledvice.« Dostavil je nič manj	ponosno:	»Tista pa, ki ž njo govori, je moja žena Barba	A
gledala toskanske palače in sebe v njih kot	ponosno	principeso.Ker je z njo plesal Neri-Corsini	A
In Fina se Ljubljani obeša na zobe!«	Ponosno	se je obrnila gospa Eliza proti njemu: »Dober	A
« »Leopoldus!« vzklikne mladi vitez ter se	ponosno	dvigne v sedlu.Bilo je to ime, ki je tedaj navduševa	A
moške krasote. Na obrazu se mu je žarilo in	ponosno	je spuščal oko po zbrani družbi.Strmelo je vse	A
cvetje branim s svojo srčno krvjo,« vzkliknil je	ponosno,	»in vas vse, plemeniti gospodje, če imate toliko	A
razkačene duhove. »Prijatelji,« izpregovoril je	ponosno,	»vsi vendar ne bodete pali po enem!Mi smo v	A
k zemlji. »Vivat Sonce!« zakričal je vitez	ponosno.	Prijatelji Jurija Ljudevita so opazovali	A
čepela čepica s kožuhovino in ž nje se je zibalo	ponosno	pero.Najbolj pa ga je krasila tigrasta kožuhovina	A
ima ime kardinala Richelieuja!« Govoril je	ponosno,	z velikim navdušenjem.Tedaj se Janezu Vajkardu	A
na Turjak!« »Na Turjak!« vzklikni je vitez	ponosno.	»Na Turjak!« viknil je tudi dijak Vid	A
počastiti Njegovo Veličanstvo!« dostavil je glavar	ponosno.	»Še bolj?« začudil se je Janez Vajkard	A
kruhom in z dobro besedo!« odgovoril je óni	ponosno.	»Je li še dosti takih?«	A
ter dvigal svoje poglede proti gradu, ki se je	ponosno	belil raz zeleni holm. »Slavnega pokolenja	A
razgovore. »Gospod Lesovéj,« vpraša potem	ponosno,	»ali govorite angleški?« Bogomir otrpne.	A
gospod Lesovéj, tu je moja Ana!« pravi gospa	ponosno.	Bogomir se lahkodušno obrne.	A
vi, sestrična Ana, boste li prišli?« Skoraj	ponosno	ji izpusti roko.Bogomir se poslovi pri vseh	A
snel je knez takoj triogelnik z glave ter ga	ponosno	oddal lakaju.Potem pa ročno pristopi in poda	A
donašata težke posode ter servirata z nekako	ponosno	galantnostjo jed in pijačo.Staremu Primožu Varnu	A
vrste med zračnimi logi. V ozadju pa se dviga	ponosno	gorovje s kipečimi svojimi vrhovi, na katerih	A
navdušenju, Filip Tekstor. Cherchez la femme!«	Ponosno	se obrne, odpre knjigo ter počasi odide. ŠESTNAJSTO	A
zblaznela!« »Zblaznela!« odgovori dekle in	ponosno	se dvigne. »Ali ste res mislili, da tako po	A
Za naša pota je konjiček še predober!«	Ponosno	je tiščal uzdo v roki in z zeleno vejo odganjal	A
konja, ki je razljučen grizel železo ter otresal	ponosno	glavo, da so pene letele naokrog. Z belo ročico	A
grofa soteškega. »K opravku torej!« spregovori	ponosno	jahačica.»Vi sekate danes na Logu, kjer mejite	A
mogočno zibala nad sončnatimi polji, mogočno in	ponosno!	Pa sem si dejala, taki smo bili, nekdaj, v mladosti	A
Viktor. »Dobro, naj razsodi!« odgovori Filip	ponosno.	»Stvar je torej v najlepšem redu!« dostavi Welser	A
slovesa! Pred duha si je poklical ponosne ženske	ponosno	podobo in na srce si je pritisnil roko, kjer	A
Ko je gosposki dvor ležal pred mano, tiho in	ponosno,	upála mi je skoraj srčnost, in že sem se hotel	A
sem vzkliknil in vstal. Dostavila je ošabno,	ponosno,	kakor prava kneginja: »Ne verjamem, da bi se	A
brezami in trepetlikami. Na tem otoku se dviguje	ponosno	poslopje, grad Otok.S svojimi stolpi in strmimi	A
ali pa račun svojega oskrbnika. Končavši pa je	ponosno	dvignila še vedno krasno glavo ter dejala mrzlo	A
ob bregu ter kričal in prepiral se ž njim.	Ponosno	je trdil, da je nedolžen, in s ponosom se je	A
skočil z malih sani. Janezu Igli pa je zarenčal	ponosno:	»Pripravite mi sobo in potem povejte gospici	A
Pa saj sama veš, kako je!«	Ponosno	je stopila v sosedno sobo ter od tam prinesla	A
najboljšem premišljevanju, kako si hočem kupiti	ponosno	orožje, je pograbila železna pest mojo roko	A
mu pričujemo o resnici svetega evangelija!«	Ponosno	se je zasmejal.Izza grmovja je stopilo še nekaj	A
Kaj praviš ti k temu?«	Ponosno	je govoril, ali ‒ ravno tedaj je zadonel po	A
Potolažen vrže ubito žival čez rame, in s	ponosno	zavestjo, da lov ni bil brezuspešen, odkorakava	A
tvoje pipe mal naše vode prkapla.« »Torej,« sem	ponosno	začel še enkrat od začetka, »ravn prejšn teden	A
sredstvi, se zopet vrnili v obrambo, od tam	ponosno	dvignjenih glav vpili na sodnika, trenerja in	A
Veliki Winetu na razpolaga, bela skvo!« sem	ponosno	dejal mami, se oprl na svojo vinčesterko in	A
Kjer danes medli mestece Višnja gora, ubogo in	ponosno,	je tačas težko živela vasica otožnih lesenih	A
E, kaj! Premalo ga je za Hotimira!« je Živka	ponosno	dejala in zardela. »Kaj je Zlebor bil oborožen	A
prah. Hotimir se je zaničljivo nasmehnil in	ponosno	odšel. »Prav si storil, da si gospodu zatožil	A
zbrano gospodo, držal pa se je prav moško in	ponosno,	še zmedel se ni kaj posebno. »Res, kakor Trlep	A
molčali, uganka je bila pretežka. Kmet se je	ponosno	nasmehnil: »Pismo, da veste.«	A
starosti in jo premagoval s trdno voljo in s	ponosno	samozavestjo.Potrt in molčeč, z drsajočimi koraki	A
zdelo, da je lahko važno zamahnil z roko in	ponosno	dejal: »To je moje zares, tu sem jaz gospodar	A
mu mudi. Z lepo vsoto denarja pri sebi, s	ponosno	zavestjo v srcu, da se vrača kakor se ni še	A
skrivane ljubezni, se je naposled prisiljeno	ponosno	nasmehnil: »Pa nič!Ko se premisliš, pa povej	A
Tudi jaz sem, kdor sem, nikomur se ne dam!«	Ponosno	je dvignil glavo in dirjal domov. Cesta je lezla	A
Trlepov iz Malega Gabra!« je Janez kratko in	ponosno	povedal.Za malo se mu je zdelo, da bi se kaj	A
smo vselej bili in ostanemo zmerom!« je Trlep	ponosno	potrdil. »Ti, Štepič, pa zahvali Boga, da ti	A
Janez ni pogledal in mu ne odgovoril; trdo in	ponosno	je stopal ob gospodu Boštjanu. Plemiške gospode	A
priboril moško čast, sloves neustrašenega lovca in	ponosno	ime. Lansko leto je bilo, ob času, ko so trave	A
Brkatega Soma do sedaj odrivani sin Skalne Zvezde	ponosno	naznanil: »Ostrorogi jelen v Tihi globeli je	A
»Ne več. Sem si priboril že	ponosno	ime Ostrorogi Jelen.« »Ti, ti, ti!	A
preveč zeblo in ne bo mogla več hoditi bosa.	Ponosno	je stopal za njo Ris.Oziral se je naokrog, če	A
Prej se zabodem.« Jezerna je	ponosno	zravnana z bodalom v roki stala v kotu, Karp	A
Na dobro srečo vsem nam!« je odgovoril Jelen.	Ponosno	je stal poleg ognjišča.Zavedal se je, da je	A
Jezerna Roža že pestovala dvojčke, se je Jelen	ponosno	in samozavestno zravnal in povedal v daljavo	A
Sinjeoke in se premagal. . / . / stran 263 . /	Ponosno	je odgovoril: »Udarni Jalan sem, prvorojeni	A
Vse jih je gledalo. Jelen pa je	ponosno	stal med veljaki in obraz mu je kljub očetovi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 50 150 250 350 450 550 650 750 850 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani