nova beseda iz Slovenije
združi s črno obrvijo. Šel je mimo nas trdo in | ponosno, | gledal v stran in živahneje potikal palico v | A |
Tudi Vahulja je šla za pogrebom. Držala se je | ponosno, | visoko, razdraženo.Na licu ji je bil razlit | A |
kakor da se hoče otresti uplašenosti in je | ponosno | pobežal v svojo stajo.Klopotanje kopit je prebudilo | A |
najlepšem tenorju na kratko, odsekano, in konji so | ponosno, | čvrsto, strastno šli pod nami.On sam je stoječ | A |
stran 16 . / Le poglejte tak polk, kako se | ponosno | nese po beli, uglajeni cesti!Nekaj časa se korakoma | A |
nam ga treba, da na njegovem temelju zgradimo | ponosno | stavbo istinite moderne kulture. »Ulica od Jernača | A |
rekla marsikako važno in možato. ‒ Najprvo mi je | ponosno | razodel, da je v teku dveh mesecev shujšal za | A |
in tvojih tovarišev grehe, da morete igrati | ponosno | gospodo, jaz pa koprnim v nesreči!’Takih očitanj | A |
‒ Ampak fant bo revež!« Gospa Jerajeva je | ponosno | odplula v sobo in ni trajalo pet minut, ko se | A |
Peljal ga je s seboj. | Ponosno | je stopal Stanko poleg gospoda ravnatelja in | A |
je zatulila piščal, velik dalmatinski brod je | ponosno | plaval proti obali.To ga je zdramilo; še ta | A |
mera ‒ polna in zvrhana! Človek je bitje, ki si | ponosno | trka na prsi, da le njemu gori luč pameti.Pa | A |
krepelcem, nato pa aretiral gospoda Židana in ga | ponosno | ob živahnih ovacijah dobrega naroda tiral na | A |
Kje so, vprašam, sedaj te letnice? Kako | ponosno | bi bilo nanje to mesto, če bi jih še imelo in | A |
teklo. Miha je sedel sredi jermenja in zapon ter | ponosno | in hudo zadovoljno likal in gladil.In je prišla | A |
občudujejo. Strah je bil premagan in oba sta | ponosno | koračila po stezi proti vasi. »Čakaj,« se je | A |
slovenske planine slovenski šopek.« Hudournik je | ponosno | pokril klobuk in zavriskal, da je trikratno | A |
da sedaj še ne znaš nobene nemške besede.« | Ponosno | sem vzdignil roko. »No, kaj?« je vprašal učitelj | A |
mi je po sili potegnil palico iz roke in jo | ponosno | nesel poleg mene.Če sem se ob vročini odkril | A |
pasem tristo ovac in sedem rogatih ovnov,« mu je | ponosno | povedal pastir.»Oven zvončar je tako hud, da | A |
Jernej je spet segel po kozarcu in mimogrede | ponosno | pogledal po hiši. »Saj še vsi skup ne veste | A |
sebi je rekla: ‚Kako lep človek, ta Radovan!’« | Ponosno | je pogledal po dekletih, ki so stale krog njega | A |
ustrašili bliskovitega pogleda Svarunovega. | Ponosno | je jezdil v opravi konjika, poleg njega je nosil | A |
Toda na njih licih je bilo vendàr veliko in | ponosno | veselje nad zmago. Samo Svarun je bil žalosten | A |
« Vsi križem so se zasmejali in Radovan je | ponosno | zaigral in zapel veselo pesem.Ali mladcem se | A |
stran 95 . / Radovan se je vzravnal ter gledal | ponosno | in samozavestno na množico, kakor bi bil pobočnik | A |
Justinijanu belo tkanino iz rok in jo vrgla | ponosno | in samozavestno v areno.Ko se je bela rutica | A |
Azbad je šel sam do njih. Srečalo se je | ponosno | oko svobodnega Slovena z lokavim, ničemurnim | A |
bile stisnjene, oko mu je žarelo, glava se je | ponosno | dvignila. Slovesno je odgovoril: »Kdo je vreden | A |
Ko koraka sredi ulic na vežbališče ali kadar | ponosno | jezdi v pozlačenem oklepu najbolj divjega žrebca | A |
Skrčil je pest, oči so se mu zabliskale, ‒ | ponosno | je dvignil šlem in odločno odgovoril: »Ne, gospod | A |
njen modrijan Epikur. V hipodromu je zableščalo | ponosno | Iztokovo telo, ko je vrgel s sebe belo haljo | A |
stisnila še tesneje z roko, ga vrgla na tla, se | ponosno | dvignila, stopila na list in z ostrim glasom | A |
solze so hipoma usahnile. Izpregovorila je | ponosno: | »Kdor je govoril to, je nesramen lažnivec!Moja | A |
Rado sta se mordá že vrnila z vojske in ona bo | ponosno | sedla junakinja med junake, in vsi starešine | A |
čarodeja čim največ sreče za živino. Radovan je | ponosno | jezdaril za njimi, izpregovoril zdaj pa zdaj | A |
Numida je naslonil komolec na kozjo kožo in | ponosno | pričel povest o Irenini osvoboditvi. »Očka, | A |
Ali tudi njegova glava ni bila veselo in | ponosno | zravnana. Spremljevale so ga zmage, pod oklepom | A |
je vzkipel in ga pozdravljal. Radovan pa je | ponosno | šel pred Iztoka, dvignil roko in izpregovoril | A |
tisoči oči so se uprli v lepo jadrnico, ki se je | ponosno | in za čudo slovesno bližala bregu.Videli so | A |
gosposki, se je kljub temu premagala in šla | ponosno | mimo njega.Še oči ni okrenila, kaj le glavo | A |
nobel, Alena!« se je domislila materinega klica. | Ponosno | je pogledala po konjih, po saneh in po kožuščku | A |
hodil kakor mladenič z devojko ob roki in gledal | ponosno | preko ljudi. Doma je hrupno odprl vrata | A |
kratki odgovor Silvestra, ki je sedel še vedno | ponosno | zravnan, kakor bi izzival, češ tu je tista poštenost | A |
doslej sploh ni vedela, kaj vse skriva v sebi. | Ponosno | si je rekla, da ima fanta, ki zna biti tudi | A |
je oklepalo pročelje: Miklausin je popravljal | ponosno, | a prenovljenja zares dokaj potrebno poslopje | A |
možnostih odkritja. Samozavestno je vzbočil prsi in | ponosno | pomislil, da ni čisto zadnji na svetu, in da | A |
še bolj obupujeta od njega ... Srečni četrtek, | ponosno | veselje uspešnega izslednika - kako daleč sta | A |
presenečenje. Mladeničevo dušo je preplavilo | ponosno | zadoščenje.Vsi bodo čitali, vsa dolina bo izvedela | A |
pravljično lepa je kotlina, v kateri kraljuje | ponosno | poslopje, do polovice obkroženo z vrhovi temnih | A |
zroč, in goram razodeval svojo bol | ponosno | in gozd napadal ko togoten lev. | A |
Ob pogledu na trgovca se je vidno zdrznil, | ponosno | dvignil glavo, pozdravil z drobnim smehljajem | A |
tej utelešeni mladeniški sili. Lovrek ga je | ponosno | premeril od nog do glave: »Gospod, menda pozabljate | A |
kot že tolikokrat poprej opajal ob pogledu na | ponosno | pročelje starodavnega poslopja, dolgo potegnjene | A |
se kakor najeti zgrnejo okrog prebledelega, a | ponosno | stoječega Lovreka in vrešče ponavljajo: »Pfui | A |
pomladi,« se je pohvalil korporal Planinšek in s | ponosno | kretnjo pokazal na temno luknjo v okopih. »Tam | A |
zašepetal pri sebi in se kakor začaran oziral na | ponosno | zgradbo, po katere mrakoviti belini so črtali | A |
dolina. Težko se oddihujoči Miklausin je Gradnika | ponosno | opozoril na raznovrstne spremembe. | A |
pa se je hitro obvladal in prav po gradniško | ponosno | dvignil glavo.Iskaje z očmi gospodarja, a tudi | A |
najtišjem, najlahnejšem taktu ... Ah, kako stopate | ponosno | po belopeščenih alejah; - dolga, siva kravata | A |
mu je zdelo danes nenavadno večje, osorno in | ponosno. | Obhajala ga je tiha, nerazumljiva bojazen, - | A |
je vedno več; vsi so korakali samozavestno, | ponosno, | brezskrbno; slavni so pozdravljali slavne, stiskali | A |
Veján tudi sam videl, da sedi res nenavadno | ponosno, | s prekrižanima nogama, s hrbtom nagnjenim na | A |
odgovorila ni, jaz pa sem se zaklel, da ji še uklonim | ponosno | glavico ...Zdaj pa je breme na vaših ramah, gospod | A |
bile zelo lepe, velike, temne, in so gledale | ponosno, | skoraj neprijazno.Zgodaj zjutraj je hodila v | A |
obraz je bled in suh, tudi njegove oči gledajo | ponosno. | V roki drži velik šopek, v svilen papir zavit | A |
bil čas in žetev je pod streho; zadovoljno in | ponosno | se smejejo oči izpod sivih obrvi ...Meni pa, o | A |
in gospodično, ki sedi na stolu meni nasproti | ponosno, | dostojanstveno. Njen obraz preprežen s plitvimi | A |
Škoda take brade! Kako | ponosno, | mirno, dostojanstveno bi se držala n. pr. pod | A |
svoje matere in hodi po izbi z dolgimi koraki in | ponosno | glavo. Stala je pred ogledalom vsa plaha | A |
za nalašč pa so bila ušesa, to poglavitno in | ponosno | znamenje oslovskega rodu, vse premajhna, čisto | A |
očmí v zagorelem obrazu in z junaškim srcem v | ponosno | obokanih prsih? -- ali v kakega Rinaldinija | A |
samosevko, ne od višjih oblasti umetno izgojeno. | Ponosno | si lahko udarimo na prsa: Tudi mi -- in tako | A |
sproti svoj napredek! Naša umetnost gre svojo | ponosno | pot proti soncu -- da se tako izrazim --, ampak | A |
zamahom razkažeš svet pod seboj, prešerno in | ponosno | ti gori oko. ”Poglej te bele vasi tam spodaj | A |
za njim, kakor plavajo pokorno svetle ribe za | ponosno | ladjo.Ko je prišel do gosposke mize pod ogledalom | A |
Miha je hodil po vasi visoko vzravnano in | ponosno, | kakor da je imel tam kje za devetimi gorami | A |
jadna mi majka, - da, in vzdignil sem, vzdignil | ponosno | svojo desnico, jadna mi majka, - in zgrnila | A |
vzdihe. Pozneje je hodila mimo njega ledeno in | ponosno | in na njegove vljudne pozdrave ni trenila niti | A |
prokletega človeštva, ki je danes kakor zmerom | ponosno | na svojo čast, pa kobali ter se spotika kakor | A |
stalo poslopje kakor trdnjava, belo, svetlo in | ponosno; | s strogim očesom so gledala visoka gosposka | A |
zoprnemu zasmehu enaka. Mariševka je gledala na | ponosno | poslopje, ki se je dvigalo tam za dolgim zidom | A |
sovražnim pogledom na belo poslopje, ki je stalo tam | ponosno | in vse razsvetljeno. Mihovu je bilo, kakor da | A |
uhajali svetli kodrasti lasjé; stopal je krepko in | ponosno. | ”Tudi moje življenje je bilo enakomerno; | A |
odpirali omaro s tresočo roko. Slovesno in | ponosno | nosijo svoje moderne površnike in razžalil bi | A |
obraza in skritih oči, je sedel oblastno in | ponosno | na gorenjem koncu mize in le malokrat je katero | A |
otožnost. Tam ni veselih, ljubeznivih krajin, ni | ponosno | šumečih, visokih gozdov, ni šepetajočih vrelcev | A |
sedežev ter ostavili dvorano s trdimi koraki in | ponosno | vzravnani. Razburila jih ni ogorčenost Akimova | A |
plemenitaškega izraza in tenke ustnice so se vile | ponosno | in prezirljivo, kakor nekdaj ...To je bil signor | A |
take ... Jaz ga časih gledam, kako vkljub temu | ponosno | hodi, kakor bi imel nov frak. Ne spomni se, | A |
kako bo vzdigoval roko, kako bo veličastno, | ponosno | stresaval z glavo. Hipoma poskoči, ogrne | A |
sem ti gledal v očí s prešernim razkošjem, s | ponosno | ljubeznijo, takrat si videla neizmerno upanje | A |
/ . / stran 157 . / Marjuti samozavestno in | ponosno | ter menjal goldinar, ki ga je izkupil pri tem | A |
mize ter ga pozdravil s prešernim nasmehom, | ponosno | pričakovanje v očeh.Kako bi se pač vrnil, kam | A |
slabši!“ -- In čutite se nizkega pred polzakrito, | ponosno | ironijo njenega obraza. Očitati ji niso vedeli | A |
je z bedečimi očmi, sredi glasne družbe. Vse | ponosno | upanje na prihodnost se je vrnilo v njegovo | A |
živahno gleda v svet, kako veselo se ozira na | ponosno | zidovje mesta, glejte: to je Turjaški Herbart | A |
drznih, toda ona ne ljubi veselih plemičev s | ponosno | perjanico, ne stasitih vitezov s težkim oklepom | A |
prvi dan vse naslednje: samostojen, resen in | ponosno | skrivnosten, in Katra je mnogokrat obžalovala | A |
sredico, nam bodo vsem žarele oči. Tedaj bom | ponosno | pogledal po svoji družini in jim dal z očmi | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 50 150 250 350 450 550 650 750 850 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |