nova beseda iz Slovenije

ponosno (150-249)


združi s črno obrvijo. Šel je mimo nas trdo in      ponosno,      gledal v stran in živahneje potikal palico v  A
Tudi Vahulja je šla za pogrebom. Držala se je      ponosno,      visoko, razdraženo.Na licu ji je bil razlit  A
kakor da se hoče otresti uplašenosti in je      ponosno      pobežal v svojo stajo.Klopotanje kopit je prebudilo  A
najlepšem tenorju na kratko, odsekano, in konji so      ponosno,      čvrsto, strastno šli pod nami.On sam je stoječ  A
stran 16 . / Le poglejte tak polk, kako se      ponosno      nese po beli, uglajeni cesti!Nekaj časa se korakoma  A
nam ga treba, da na njegovem temelju zgradimo      ponosno      stavbo istinite moderne kulture. »Ulica od Jernača  A
rekla marsikako važno in možato. ‒ Najprvo mi je      ponosno      razodel, da je v teku dveh mesecev shujšal za  A
in tvojih tovarišev grehe, da morete igrati      ponosno      gospodo, jaz pa koprnim v nesreči!’Takih očitanj  A
‒ Ampak fant bo revež!« Gospa Jerajeva je      ponosno      odplula v sobo in ni trajalo pet minut, ko se  A
Peljal ga je s seboj.      Ponosno      je stopal Stanko poleg gospoda ravnatelja in  A
je zatulila piščal, velik dalmatinski brod je      ponosno      plaval proti obali.To ga je zdramilo; še ta  A
mera ‒ polna in zvrhana! Človek je bitje, ki si      ponosno      trka na prsi, da le njemu gori luč pameti.Pa  A
krepelcem, nato pa aretiral gospoda Židana in ga      ponosno      ob živahnih ovacijah dobrega naroda tiral na  A
Kje so, vprašam, sedaj te letnice? Kako      ponosno      bi bilo nanje to mesto, če bi jih še imelo in  A
teklo. Miha je sedel sredi jermenja in zapon ter      ponosno      in hudo zadovoljno likal in gladil.In je prišla  A
občudujejo. Strah je bil premagan in oba sta      ponosno      koračila po stezi proti vasi. »Čakaj,« se je  A
slovenske planine slovenski šopek.« Hudournik je      ponosno      pokril klobuk in zavriskal, da je trikratno  A
da sedaj še ne znaš nobene nemške besede.«      Ponosno      sem vzdignil roko. »No, kaj?« je vprašal učitelj  A
mi je po sili potegnil palico iz roke in jo      ponosno      nesel poleg mene.Če sem se ob vročini odkril  A
pasem tristo ovac in sedem rogatih ovnov,« mu je      ponosno      povedal pastir.»Oven zvončar je tako hud, da  A
Jernej je spet segel po kozarcu in mimogrede      ponosno      pogledal po hiši. »Saj še vsi skup ne veste  A
sebi je rekla: ‚Kako lep človek, ta Radovan!’«      Ponosno      je pogledal po dekletih, ki so stale krog njega  A
ustrašili bliskovitega pogleda Svarunovega.      Ponosno      je jezdil v opravi konjika, poleg njega je nosil  A
Toda na njih licih je bilo vendàr veliko in      ponosno      veselje nad zmago. Samo Svarun je bil žalosten  A
« Vsi križem so se zasmejali in Radovan je      ponosno      zaigral in zapel veselo pesem.Ali mladcem se  A
stran 95 . / Radovan se je vzravnal ter gledal      ponosno      in samozavestno na množico, kakor bi bil pobočnik  A
Justinijanu belo tkanino iz rok in jo vrgla      ponosno      in samozavestno v areno.Ko se je bela rutica  A
Azbad je šel sam do njih. Srečalo se je      ponosno      oko svobodnega Slovena z lokavim, ničemurnim  A
bile stisnjene, oko mu je žarelo, glava se je      ponosno      dvignila. Slovesno je odgovoril: »Kdo je vreden  A
Ko koraka sredi ulic na vežbališče ali kadar      ponosno      jezdi v pozlačenem oklepu najbolj divjega žrebca  A
Skrčil je pest, oči so se mu zabliskale, ‒      ponosno      je dvignil šlem in odločno odgovoril: »Ne, gospod  A
njen modrijan Epikur. V hipodromu je zableščalo      ponosno      Iztokovo telo, ko je vrgel s sebe belo haljo  A
stisnila še tesneje z roko, ga vrgla na tla, se      ponosno      dvignila, stopila na list in z ostrim glasom  A
solze so hipoma usahnile. Izpregovorila je      ponosno:      »Kdor je govoril to, je nesramen lažnivec!Moja  A
Rado sta se mordá že vrnila z vojske in ona bo      ponosno      sedla junakinja med junake, in vsi starešine  A
čarodeja čim največ sreče za živino. Radovan je      ponosno      jezdaril za njimi, izpregovoril zdaj pa zdaj  A
Numida je naslonil komolec na kozjo kožo in      ponosno      pričel povest o Irenini osvoboditvi. »Očka,  A
Ali tudi njegova glava ni bila veselo in      ponosno      zravnana. Spremljevale so ga zmage, pod oklepom  A
je vzkipel in ga pozdravljal. Radovan pa je      ponosno      šel pred Iztoka, dvignil roko in izpregovoril  A
tisoči oči so se uprli v lepo jadrnico, ki se je      ponosno      in za čudo slovesno bližala bregu.Videli so  A
gosposki, se je kljub temu premagala in šla      ponosno      mimo njega.Še oči ni okrenila, kaj le glavo  A
nobel, Alena!« se je domislila materinega klica.      Ponosno      je pogledala po konjih, po saneh in po kožuščku  A
hodil kakor mladenič z devojko ob roki in gledal      ponosno      preko ljudi. Doma je hrupno odprl vrata  A
kratki odgovor Silvestra, ki je sedel še vedno      ponosno      zravnan, kakor bi izzival, češ tu je tista poštenost  A
doslej sploh ni vedela, kaj vse skriva v sebi.      Ponosno      si je rekla, da ima fanta, ki zna biti tudi  A
je oklepalo pročelje: Miklausin je popravljal      ponosno,      a prenovljenja zares dokaj potrebno poslopje  A
možnostih odkritja. Samozavestno je vzbočil prsi in      ponosno      pomislil, da ni čisto zadnji na svetu, in da  A
še bolj obupujeta od njega ... Srečni četrtek,      ponosno      veselje uspešnega izslednika - kako daleč sta  A
presenečenje. Mladeničevo dušo je preplavilo      ponosno      zadoščenje.Vsi bodo čitali, vsa dolina bo izvedela  A
pravljično lepa je kotlina, v kateri kraljuje      ponosno      poslopje, do polovice obkroženo z vrhovi temnih  A
zroč, in goram razodeval svojo bol      ponosno      in gozd napadal ko togoten lev.   A
Ob pogledu na trgovca se je vidno zdrznil,      ponosno      dvignil glavo, pozdravil z drobnim smehljajem  A
tej utelešeni mladeniški sili. Lovrek ga je      ponosno      premeril od nog do glave: »Gospod, menda pozabljate  A
kot že tolikokrat poprej opajal ob pogledu na      ponosno      pročelje starodavnega poslopja, dolgo potegnjene  A
se kakor najeti zgrnejo okrog prebledelega, a      ponosno      stoječega Lovreka in vrešče ponavljajo: »Pfui  A
pomladi,« se je pohvalil korporal Planinšek in s      ponosno      kretnjo pokazal na temno luknjo v okopih. »Tam  A
zašepetal pri sebi in se kakor začaran oziral na      ponosno      zgradbo, po katere mrakoviti belini so črtali  A
dolina. Težko se oddihujoči Miklausin je Gradnika      ponosno      opozoril na raznovrstne spremembe.   A
pa se je hitro obvladal in prav po gradniško      ponosno      dvignil glavo.Iskaje z očmi gospodarja, a tudi  A
najtišjem, najlahnejšem taktu ... Ah, kako stopate      ponosno      po belopeščenih alejah; - dolga, siva kravata  A
mu je zdelo danes nenavadno večje, osorno in      ponosno.     Obhajala ga je tiha, nerazumljiva bojazen, -  A
je vedno več; vsi so korakali samozavestno,      ponosno,      brezskrbno; slavni so pozdravljali slavne, stiskali  A
Veján tudi sam videl, da sedi res nenavadno      ponosno,      s prekrižanima nogama, s hrbtom nagnjenim na  A
odgovorila ni, jaz pa sem se zaklel, da ji še uklonim      ponosno      glavico ...Zdaj pa je breme na vaših ramah, gospod  A
bile zelo lepe, velike, temne, in so gledale      ponosno,      skoraj neprijazno.Zgodaj zjutraj je hodila v  A
obraz je bled in suh, tudi njegove oči gledajo      ponosno.     V roki drži velik šopek, v svilen papir zavit  A
bil čas in žetev je pod streho; zadovoljno in      ponosno      se smejejo oči izpod sivih obrvi ...Meni pa, o  A
in gospodično, ki sedi na stolu meni nasproti      ponosno,      dostojanstveno. Njen obraz preprežen s plitvimi  A
Škoda take brade! Kako      ponosno,      mirno, dostojanstveno bi se držala n. pr. pod  A
svoje matere in hodi po izbi z dolgimi koraki in      ponosno      glavo. Stala je pred ogledalom vsa plaha  A
za nalašč pa so bila ušesa, to poglavitno in      ponosno      znamenje oslovskega rodu, vse premajhna, čisto  A
očmí v zagorelem obrazu in z junaškim srcem v      ponosno      obokanih prsih? -- ali v kakega Rinaldinija  A
samosevko, ne od višjih oblasti umetno izgojeno.      Ponosno      si lahko udarimo na prsa: Tudi mi -- in tako  A
sproti svoj napredek! Naša umetnost gre svojo      ponosno      pot proti soncu -- da se tako izrazim --, ampak  A
zamahom razkažeš svet pod seboj, prešerno in      ponosno      ti gori oko. ”Poglej te bele vasi tam spodaj  A
za njim, kakor plavajo pokorno svetle ribe za      ponosno      ladjo.Ko je prišel do gosposke mize pod ogledalom  A
Miha je hodil po vasi visoko vzravnano in      ponosno,      kakor da je imel tam kje za devetimi gorami  A
jadna mi majka, - da, in vzdignil sem, vzdignil      ponosno      svojo desnico, jadna mi majka, - in zgrnila  A
vzdihe. Pozneje je hodila mimo njega ledeno in      ponosno      in na njegove vljudne pozdrave ni trenila niti  A
prokletega človeštva, ki je danes kakor zmerom      ponosno      na svojo čast, pa kobali ter se spotika kakor  A
stalo poslopje kakor trdnjava, belo, svetlo in      ponosno;      s strogim očesom so gledala visoka gosposka  A
zoprnemu zasmehu enaka. Mariševka je gledala na      ponosno      poslopje, ki se je dvigalo tam za dolgim zidom  A
sovražnim pogledom na belo poslopje, ki je stalo tam      ponosno      in vse razsvetljeno. Mihovu je bilo, kakor da  A
uhajali svetli kodrasti lasjé; stopal je krepko in      ponosno.      ”Tudi moje življenje je bilo enakomerno;  A
odpirali omaro s tresočo roko. Slovesno in      ponosno      nosijo svoje moderne površnike in razžalil bi  A
obraza in skritih oči, je sedel oblastno in      ponosno      na gorenjem koncu mize in le malokrat je katero  A
otožnost. Tam ni veselih, ljubeznivih krajin, ni      ponosno      šumečih, visokih gozdov, ni šepetajočih vrelcev  A
sedežev ter ostavili dvorano s trdimi koraki in      ponosno      vzravnani. Razburila jih ni ogorčenost Akimova  A
plemenitaškega izraza in tenke ustnice so se vile      ponosno      in prezirljivo, kakor nekdaj ...To je bil signor  A
take ... Jaz ga časih gledam, kako vkljub temu      ponosno      hodi, kakor bi imel nov frak. Ne spomni se,  A
kako bo vzdigoval roko, kako bo veličastno,      ponosno      stresaval z glavo. Hipoma poskoči, ogrne  A
sem ti gledal v očí s prešernim razkošjem, s      ponosno      ljubeznijo, takrat si videla neizmerno upanje  A
/ . / stran 157 . / Marjuti samozavestno in      ponosno      ter menjal goldinar, ki ga je izkupil pri tem  A
mize ter ga pozdravil s prešernim nasmehom,      ponosno      pričakovanje v očeh.Kako bi se pač vrnil, kam  A
slabši!“ -- In čutite se nizkega pred polzakrito,      ponosno      ironijo njenega obraza. Očitati ji niso vedeli  A
je z bedečimi očmi, sredi glasne družbe. Vse      ponosno      upanje na prihodnost se je vrnilo v njegovo  A
živahno gleda v svet, kako veselo se ozira na      ponosno      zidovje mesta, glejte: to je Turjaški Herbart  A
drznih, toda ona ne ljubi veselih plemičev s      ponosno      perjanico, ne stasitih vitezov s težkim oklepom  A
prvi dan vse naslednje: samostojen, resen in      ponosno      skrivnosten, in Katra je mnogokrat obžalovala  A
sredico, nam bodo vsem žarele oči. Tedaj bom      ponosno      pogledal po svoji družini in jim dal z očmi  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 50 150 250 350 450 550 650 750 850 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA