pisano (101-200)

zametovanje zelišč, ki jih je Fani pripravljala v	pisano	rezanico. »Na, prstan mi shrani, da ne boš stal	A
je spet smejal krojač Krišpin in si popravil	pisano	kapo, da je izpod nje pogledal šop sivih las	A
golenicah. Možakarji pri mizi so utihnili in ga	pisano	pogledali. »Od kod te je prineslo?	A
šel od krave do krave, pobožal Savo, popraskal	Pisano	med rogovi, vrgel zjedi iz jasli, potipal vola	A
Jera je molzla dalje. Ko je pomolzla	Pisano,	ni pristavila stolčka k Rumenki.Naslonila se	A
Dvainštirideset!« se je čudil župnik. »Saj je bilo	pisano	za dvajset?« »Ne drži nobeno pisanje več, kar	A
ne zamudim, za uro molitve, ki jo imam danes	pisano,	mi Bog ne bo zameril.Ko se vrnem, se pomeniva	A
»Bog ve.	Pisano	je.« »Kaj je pisano?«	A
Pisano je.« »Kaj je	pisano?	« Župnik je potegnil notes iz žepa.	A
takoj v štacuno in nakupila žalnih rut. Svojo	pisano	je snela in pokrila črno.Mimogrede se je pogledala	A
meseca nista pretekla do istega dne, ko je bilo	pisano,	da je vpoklican.Cirilova mati se je skrčila	A
oblekel; tudi ti so morali z vzornimi telesi, s	pisano	drago obleko klicati gospodarju v čast slavo	A
iztegale pred njim roké in držale s tankimi prsti	pisano	školjko, v kateri je bilá zlata kupa, napolnjena	A
samo ti, gospod, o tem ‒ pokazal je Numido ‒ ni	pisano	na pergamentu!« »Samo jaz,« je odgovoril Epafrodit	A
skrbnim opravkom zamislil in zagledal v pobledelo,	pisano	zvezdo na stropu. »Kaj smo učakali,	A
kakor bajtarji in berači, ki jokajo, če dobe	pisano	cunjico v dar.Le preudarite:	A
razložili od semnja do semnja potujoči štacunarji	pisano	robo, pred katero se je gnetla mladina.Tudi	A
mize. Nervozno je zvijala robec in gledala na	pisano	verižico, ki se je vila v vijoličastih vijugicah	A
Šele ko se je počasi zakopal pod odejo, vso	pisano	od zaplat, je zamrmral za odgovor: »In če bi	A
Gašper, jeli, da boš rad imel Gašperčka, ko dobi	pisano	mamo?In bratoma povej, da ju na smrtni postelji	A
bo takoj našel delo,« sem tiho odvrnila in ga	pisano	pogledala. »Saj ga ni doma, je skočil v mesto	A
kakšno sršenje gnezdo bo dregnil. Resnik ga je	pisano	pogledal in dejal: »Kaj praviš?	A
Nazadnje so se prekrile še višje ležeče frate s	pisano	mešanico barv, iz katere si komaj razločil posamezne	A
Vnovič vtaknem glavo skozi vrata. Ravnatelj me	pisano	pogleda, vendar nič ne reče. »Gospod	A
”Kakšna čuda se vrše! Nikjer ni	pisano,	da uživa izkušnjavec klobase, da pije jabolčnik	A
praznikih skoraj gosposko; bel telovnik ima in	pisano	pentljo.Časih pa se bridko razjoka ter toži	A
kakor roža je Anka sredi polja, kakor mak, zakaj	pisano	rdeča je njena ruta in žito je tako visoko in	A
”Kaj boš večerjal nocoj?“ Traven je vrgel	pisano	suknjo na divan, okrenil se in je šel.V veži	A
predrzen, bela srajca na prsih in za pestjo	pisano	vezena. Vrgel je desetico na harmoniko.	A
Dremalo se mu je. Odet je bil v dopetno	pisano	haljo, na glavi je imel rdečo mehko čepico z	A
meni pa ... vrag védi, še zdaj imam to ogóljeno	pisano	haljo, ki sem si jo bil kupil za bálo!“ Ob	A
čut, ki diši nekoliko po ”vzvišenosti“, -- v	pisano	haljo filozofičnih in poetičnih fraz ter ga	A
sunkoma vztrepetavala. Nenadoma je zalučal svojo	pisano	dopetačo na tla ter stopil k oknu. ”Lepo	A
po tej edini čednosti mi je žal. Kakor skozi	pisano	steklo gledajo mlade oči in kup gnoja se bleščí	A
srce, tam, kjer je življenje bolj veselo in	pisano,	se izliva duhovitost v druge struge.Ah, treba	A
jih je porodilo srce, zagledalo oko. Čudovito	pisano	je bilo njih življenje, polno imenitnih prigod	A
tam spodaj polje, vse žareče v večernem soncu,	pisano,	v stoterih bojahplameneče; in prostrano, vserazsežno	A
sem, nesrečnica, da so bili spravili srečo v	pisano	škatlico, skrili jo za peč!... No, dobro je bilo	A
porojeni iz nizke radosti. Iz dvorane prihajajo	pisano	oblečene, na debelo našminkane, dekoltirane	A
pogledal. Takrat pa mu je znova zablestelo v oči	pisano,	glasno življenje na gostilniškem vrtu; kakor	A
visoke blatne škornje, rdečo jopo, na glavi	pisano	ruto, prevezano zadaj, in veliko culo in nerodni	A
Jemljite in gostite se! Jaz pa se povrnem k vam s	pisano	pravico, podpisano in zapečateno; zakaj Bog	A
spravljeno perilo. Postelja je bila pregrnjena s	pisano	plahto, ki mu jo je bil prinesel rajni Martin	A
se smejali tako veselo, kakor da bi poslušali	pisano	našemljenega komedijanta na semnju.	A
nožek, Edit!« Mlada rdečenosa dama je odvezala	pisano	vrečico in je prinesla iz nje ličen bel nožek	A
trate in lepo visoko drevje... imela je punco v	pisano	žido oblečeno, z dolgimi plavimi lasmi...Bog vedi	A
so bile odprte trepalnice, da se ji je samo	pisano	bleščalo skozi senco dolgih temnih vejic.Odprle	A
in se je pred nama na obeh straneh prikazalo	pisano	polje, je sedla mati na prašen kanton ob cesti	A
naglas. Zagozdila sva se v gnečo svatov, v	pisano	gnečo, bučno, razposajeno, na vse grlo kričečo	A
ki so nama ga ponujali v velikih kozarcih?	Pisano	in svetlo mi je migljalo pred očmi, Anki so	A
Blag in ljubezniv človek je bil, ogrnjen v	pisano	dopetno haljo, iz dolge pipe je kadil in je	A
rdeče strehe, za hišo vrt, za vrtom polje;	pisano	bogastvo, kamor se je ozrl. Zasvetile so se	A
Matjaž: ”Zate in za tvoje sosestvo ni bilo	pisano	moje ime. Naštejte mu jih petindvajset, zato	A
slovansko vzajemnost in njene besednike, ustvaril je	pisano	množico literatov, ki so služabniki mojega humorja	A
suhotna ženska. Oblečena je bila v zelo kratko,	pisano,	čipkasto krilce, vrat je bil globoko razgaljen	A
baš na hrbtu suknjo zakrpano z zelo kričečo,	pisano	krpo.Tako sem hodil časih v sanjah, ko sem zašel	A
in jih izpremeni popolnoma. Pismo je bilo	pisano	zelo resno in otožno; govorilo je o slovesu	A
frak, tudi svoje matere ne sreča rad, če ima	pisano	ruto na glavi. ”Ne zameri, Kositar, da te	A
hodil navkreber; okoli vratu je imel zavezano	pisano	ruto in dvoje koncev mu je viselo nad zapeto	A
sovražijo to svetlobo, razlito čez belo faro, čez	pisano	cvetočo pokrajino. Molila je z ustnicami	A
na vrhu; zableščala se je časih rdeča ruta,	pisano	krilo je vzplamtelo v soncu.Dospeli so do vrha	A
Zgenila je z rokami, da bi zibala, zibala majhno	pisano	zibko. ”Spančkaj, Hanca ... aja, tutaja!“	A
gosposki Mate, kakor se je vrnil s častjo in slavo;	pisano	ruto je imel ovito okoli vratu, oblečen je bil	A
V tistem hipu, ko se je zasvetilo tam njeno	pisano	krilo, se je narahlo nasmehnil; skrito, neradovoljno	A
majhna in uboga!“ si je mislil. ”Bose noge ima,	pisano	kmetsko krilo in roke gole do komolcev, vse	A
bujno razvita. Oblečena je bila v kratko, živo	pisano	krilo, na nogah je imela svetle šolne s pentljo	A
...“ Pismo je bilo	pisano	z urno roko in na zmečkanem papirju. Hanci so	A
oči, lica, ustnice, rdeča ruta okoli vratú,	pisano	krilo in celó beli robec, ki ga je držala v	A
en dan dodeljeno, da zavrisne ter da razobesi	pisano	plahto.Malo je en dan za dolgo stoletje - ali	A
Iz vseh slovenskih krajev so se bili zbrali v	pisano	procesijo.Šli so globoko upognjeni, trudni,	A
temnožareče, proseče oči, lica rdeča, ustna kipeča in	pisano	ruto pod belim vratom.Pa je ovil z desnico tisti	A
povrnem, ti prinesem kruha in vina, mašne bukve in	pisano	ruto.Vse sem ti dal in vse bi ti dal, le svoje	A
se kocinasta šapa in pomete z enim mahom vso	pisano	četo z mize, da se ropotoma razkotali po tleh	A
delavskimi rokami, z gladko počesanimi lasmi, s	pisano	ruto okoli vratu in s svojim svežim obrazom	A
meni je že prišel. 𠆪li je res, kar je tukaj	pisano?	‘ vpraša.‚Res ni, ampak ...‘	A
spreletelo Jakoba. Melitta je bila oblečena v dolgo	pisano	domačo haljo; beli vrat se je bleščal do ramen	A
konca!“ Kakor prej in kakor na večne čase je	pisano	cvetje vsenaokoli, neskončno nebo se širi od	A
samo, kakor je bila doma: oblečeno v dolgo,	pisano	haljo, pod vratom globoko izrezano in s kratkimi	A
ki so visele na stenah, gorske pokrajine s	pisano	našemljenimi planšaricami, so bile kakor oblizane	A
V izbo je stopila Fanny, ogrnjena v dolgo	pisano	domačo haljo.Njena lica so bila sveža, njene	A
šaro, kakor jo ljubijo in kakršne so vredni;	pisano	šaro po dvajset do trideset goldinarjev.Še ponosen	A
visoko, zmerom dalj se je razprostiralo spodaj	pisano	polje, pod njegovo roko se je svetilo Zapolje	A
sedel v zakurjeni sobi, oblečen je bil v dolgo,	pisano	spalno suknjo, kučmo je imel na glavi in pušil	A
izbo njegova žena, oblečena istotako v dolgo,	pisano	spalno suknjo; visoka je bila in krepka, njene	A
vedi kaj, naročavati časopise, ki je v njih	pisano,	Bog vedi kaj... in šuntati bajtarje proti gruntarjem	A
tako urnim korakom, da se je zapletal v svojo	pisano	dopetačo.Pograbil je sliko, držal jo je narobe	A
mati in je držala v roki prižgano svečo, tisto	pisano,	v klopčič zvito, kakor jih prodajajo po božjih	A
pozabljenega življenja. Morda sem nosil takrat	pisano,	vihrajočo ovratnico, širokokrajni klobuk postrani	A
ki bi tako moral obsegati same bolečine), in	pisano	izročil meni.Potočil sem marsikatero solzo na	A
igrali, kakor odraslo dekle s punco; šiva ji	pisano	krilce, polaga jo v posteljo in jo odeva, a	A
stopil ženin k nevesti, gledal je pazljivo njeno	pisano	obleko, dotaknil se je umazane žide na rami	A
kratko belo krilo z velikimi pisanimi rožami in	pisano	ozko jopico s širokimi belimi rokavi; na glavo	A
bel slamnik, z rdečimi rožami okrašen; belo	pisano	krilo, ozko jopico, ki so bile cvetice uvezene	A
bel slamnik, z rožami okrašen, oblekla si si	pisano	bluzo, z zlatom tkano, kratko belo krilo si	A
glavi širok bel slamnik, oblečena je bila v	pisano	bluzo, beli rokavi so segali komaj do komolcev	A
dal na glavo širok bel slamnik, oblekla si je	pisano	bluzo in belo krilo, ki je segalo samo do kolen	A
je poleg postelje, v roki molitveno knjigo,	pisano	z bohoričico.Njen obraz je bil bel in strog	A
ograjo ter pokleknil na grob, visoko zaraščen s	pisano	travo in nerazcvelimi belimi rožami. Pod	A
je ob tistem času tudi gosposko obleko: rdeče	pisano	bluzico, temnomodro krilo; okoli vratu je imela	A
je zadovoljno, ko se je oblačila. Oblekla je	pisano,	vso rožasto obleko; bila bi čudolepa, če bi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani