pisano (201-300)

preširoko, kakor da bi nosila krinolino, in preveč	pisano;	tu ni polja in ni takega sonca, kakor sije tam	A
razpuhtela; zasijalo je čisto nebo. Sijalo je na	pisano	polje, nato na zelene holme, nazadnje na črne	A
Kakor ti z umetnostjo! Žametno kamižolo nosiš in	pisano	kravato, dekleta zapeljuješ in luno nadleguješ	A
sosedah, o znankah in znancih -- cela dolga vrsta	pisano	oblečenih in zlobno spačenih ljudi je romala	A
veselje. Od desne, od leve razposajena godba;	pisano	barvani, v orientalskih slogih stavljeni paviljoni	A
bila zasmejala naturi v obraz, vzdignila je	pisano	krilo do kolena in je zaplesala kankan...	A
desnici pa košarico rdečih rož; tudi kratko,	pisano	krilce je imela in kratke bele rokave in pisano	A
pisano krilce je imela in kratke bele rokave in	pisano	jopico - čisto kakor nedolžna ovčarica na starih	A
postelji, . / . / stran 230 . / komaj je ogrnil	pisano	spalno suknjo, se je oglasil pod oknom prešerni	A
topla in zaspana, na glavi nemarno podvezano	pisano	ruto, izza katere so silili razkuštrani kodri	A
je stal pred njim. Ogrnjen je bil v dopetno	pisano	spalno suknjo, pisano čepico je imel na glavi	A
Ogrnjen je bil v dopetno pisano spalno suknjo,	pisano	čepico je imel na glavi; iz tolstega, rdečega	A
precej slabo, okoli vrata je imel zavezano veliko	pisano	ruto. Po obrazu ni bil ne star ne mlad, tudi	A
vtaknil roke v hlačne žepe, brado je skril v	pisano	ruto, zavezano okoli vratu.Pogledal je postrani	A
videle moje oči. Nosil sem bel ovratnik in	pisano	ovratnico, črno suknjo in gosposke čižme; moji	A
Skoro bi rekel človek, kakor je v knjigah	pisano,	da zatemni sonce, kadar se prikaže njen obraz	A
krčmar, debel človek s čemernim obrazom in s	pisano	čepico na glavi.Krčma je bila res nedostojna	A
prihajali v Ljubljano k maši, stare ženske,	pisano	oblečena dekleta; drugače pa je bila cesta tiha	A
obrvi; okoli vrata je imel prevezano kričeče	pisano,	malomarno zavozlano ovratnico, kakor jih nosijo	A
oglu je stal otrok v letni obleki, okrog vrata	pisano	ruto; oči so gledale nemo in začudeno, kakor	A
POZDRAVLJENI! (	Pisano	o božiču leta 1907) Amerika, dežela hrepenenja	A
nanjo. Kakor živi v mojem spominu, ima rdečo,	pisano	ruto na glavi, široko, rožasto nedeljsko krilo	A
ter bi naju dohajali - in ona s svojo rdečo,	pisano	ruto in z dolgimi trakovi zadaj in z molitvenikom	A
in spakovala drobčkena ženska, našemarjena v	pisano,	zelo kratko oblekico, tako da je kazala kolena	A
podoba, kako se izprehajava pod kostanji, med	pisano,	šumečo, veselo množico.Vsa rdeča, goreča je	A
žegnančka; postelja je bila na tleh: slama, s	pisano	plahto pregrnjena; sredi izbe pa je stala miza	A
Nisem bila coprnica, ko sem nosila židano ruto,	pisano,	pa rdeče koralde krog vratu!“ Smeh se je	A
kožo odluščeno. Ogrnjen je bil v obnošeno,	pisano	dopetačo, prepasano z vrvico, ki se je po kačje	A
profilu. Nato je slikal Tinico, ko je imela	pisano	ruto na glavi in je gledala naravnost.Nikoli	A
človeku, tretjo noč je bil smrti deležen. Ubogo	pisano	perjiče je bilo razsuto pred prag, za pismo	A
milosti. Bog vedi, če je bilo vse prav tako	pisano	ali ne; kdo bi govoricam verjel!V krčmi so izpraševa	A
pravo bogastvo; vse drugo, vse, kar se bučno in	pisano	razmahuje tam zunaj, je praznota, je nečimrnost	A
Mnogo lepega in čudnega je bil doživel, celo	pisano	življenje.In ugibal je trudoma, ali je švignilo	A
kamenje si vtakni v suknjo, če se ti zdi! Kar je	pisano	in potrjeno, ne izbriše tvoj jezik; pisano pa	A
je pisano in potrjeno, ne izbriše tvoj jezik;	pisano	pa je, da se je nadloga rodila v Prisojnici	A
kamenje si vtakni v suknjo, če se ti zdi! Kar je	pisano,	je pisano; s postavo in pravico se ne boš prerekal	A
vtakni v suknjo, če se ti zdi! Kar je pisano, je	pisano;	s postavo in pravico se ne boš prerekal!“--	A
šele je bil človek in je bila živa kri. Kar je	pisano,	velja, kar je govorjeno, je prazna sapa.Blagoslovlje	A
vrhom, konjiki vro z vrha v breg: rdeče, modro,	pisano	se razlije po zelenini, žive barve se tepo v	A
se zbira v red. Kot kobilic je Azijatov, vse	pisano	se zgrinja z vrha v breg; očrneli, mrki bojniki	A
vir. Gori je že vsa ravnica zagrnjena, vse je	pisano,	rdeče, zeleno, belo, modro, barjaki s polumesecem	A
o svetnikih, ne, vse kaj drugega je bilo tu	pisano.	Ali lepo je bilo vendar, in Jerica je dočitala	A
stopnicah in obstal pred vrati, na katerih je bilo	pisano	neko ime.Zopet je potrkal.	A
blagoslovil. Nato je rekel: »Mar si pozabil, da je	pisano:	velle adjacet mihi; perficere autem bonum non	A
je plavala v odprto morje galeja in je bilo	pisano	na jadrih kratko, bridko: »Ubi via?« »Kam pot	A
grehu; v slabosti potoglaviš in senci, kakor je	pisano:	abyssus invocat abyssum1.« Tako je napisal	A
ki sem ga priložila. Njenemu očetu je bilo	pisano,	namenjeno.Morda ga najde, morda ga ji najdete	A
lepa reč, zlasti kadar je vsako leto drugače	pisano	v grofovskih bukvah, kdo in kdaj naj kosi Dobrave	A
srce očitaš, da ga nimam ... Lej, tu notri je	pisano,	« je potrkal na knjigo, »in sem bral, da je bil	A
pogledal v pisanje in ga vrnil. »Povejte, kaj je	pisano!	Morda morete tudi prebrati?«	A
Le trkaj, Tonin. Pa je	pisano,	Tonin, da trkajmo, pa nam bodo odprli.Tebi pa	A
»Kaj zato? Ali ni	pisano,	da ne zavezuj volu gobca, ko mane žito?« je	A
je tak upor greh ali ni?« Andrej je dejal: »	Pisano	je, da ne potegni z drhaljo proti pravici, in	A
ne potegni z drhaljo proti pravici, in še je	pisano,	da se potegni za pravico.« »Glej, saj gremo	A
proti krivici!« je menil Štefan. »Kakor je	pisano,	« je govoril Andrej, »da imajo dvojno mero in	A
pojedajo.« »Moj Bog, kakor nalašč za nas je	pisano,	« se je čudil Štefan. Andreju je bilo všeč, da	A
ščujte! Nisem kriv, prav sem učil, kakor je	pisano,	da dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu	A
Še boljše... Večje in bolj	pisano...	« Nisem do kraja razumel brata, vesel	A
časopisnega papirja, tega pa smo posušenega živo	pisano	pobarvali.Tako je nastala maska za obraz.	A
boj, dekle! Pred nekaj dnevi so mi prinesli	pisano	zaplato, klicali so me na sodišče ali nekaj	A
niso. Ko pridem na sodišče ter jim pokažem	pisano	svoje vabilo, me peljejo k človeku, ki je bil	A
kjer ji ni bilo nič prijetnega. Na dvoru so jo	pisano	gledali, ker so ji v zlo šteli, da je vzela	A
lice, če je iz dalje ugledal bele rokavce ali	pisano	krilo.In če je, bliže prišedši, videl, da ni	A
jaz mislim življenje? Godi se nam, kakor je	pisano	v sveti knjigi: lačni smo in iščemo ljubezni	A
Pri zadnji volitvi je volil narodno in zdaj ga	pisano	gledajo moji prijatelji in neradi bi videli	A
je krasnejša od spomladanskega dneva, ki ima	pisano	svoje cvetje in sončne svoje žarke.Tedaj je	A
obrazek k tujemu listu ter brala, kar ni bilo	pisano	za njo. »Dragi prijatelj!	A
da ga nočejo več imeti. Oče je zaradi tega	pisano	gledal in Jurija nekaj časa prav grdo držal	A
se hitro poslovil. Pogledal sem še enkrat na	pisano	cerkev svetega Volnika ter obrnil obraz na dolino	A
zapoveduje umor, torej sekaj po meni!« »Ali ne stoji	pisano:	ubijaj v svetem svojem ognju!« je odgovoril	A
meč, oglasil se je starec ter dejal: »Tudi je	pisano:	kdor suče meč, pokončan bo z njim!« Izpregovorivši	A
vam hotel povedati. Od tistih dob je Podlesje	pisano	gledalo na Zalesje in izpregovorili nismo, če	A
konja in zazdelo se mi je, da naju je precèj	pisano	pogledaval po strani.Tem prijazneje naju je	A
Hotimir poprijel grčevko na drobnem koncu in ga	pisano	pogledal. Izza vogala je prišel Hartvik.	A
postajalo večje in večje. Še tisti, ki so dosihmal	pisano	gledali bele menihe, so jim postajali prijazni	A
Gunter grof Celjski, čigar rod se je že dolgo	pisano	gledal z rodovino koroškega vojvode, mu je dejal	A
to, da se mora človek še bosti in pogajati za	pisano	cesarsko postvo?« »Seveda ni taka, kakršna	A
lehko šel jaz,« je Tone popal. Trlep ga je	pisano	pogledal. »Neumno sem čveknil,« je sin	A
napravi za prošta!« »In če me ne -?« ga je dijak	pisano	pogledal. »S čevljev si kar lepo otresem domači	A
in lepo vsoto suhega denarja. Gospodar jo je	pisano	pogledal in je segel po toporišču, ki je obeljeno	A
zatohlih prostorih. Tudi souslužbenci so ga	pisano	gledali kot pritepenca, ki jim je s svojo zvesto	A
nima več do te zemlje!« Trlep je molčal in ga	pisano	gledal. »In pozabi tisto, da sem tačas s silo	A
zarenčal in pogledal Trlepa. Trlep je molčal in	pisano	gledal, le tlačani so vpili in vihteli čekan	A
Turek ne dobi v precep.« A Kopič jih je tako	pisano	pogledal, da so utihnili. »Kaj mu je?« so se	A
je pogrelo gospoda Rauberja. Gabrovec ga je	pisano	pogledal in pomolčal. »Trlepovi prežuni smo	A
ko sta se bližali Lizinemu ognjišču. Vešča je	pisano	gledala in pomignila Maruši, da se je ustavila	A
Trlep se je prekrižal, rekel pa ni nobene, le	pisano	je pogledal okoli sebe in vzdihnil. »Pripravimo	A
veselje! ‒ mi le kar pusti na miru!« je Trlep	pisano	pogledal in stisnil zobé.»Kaj misliš, da so	A
prav pri meni vam ju je iskati?« je izpod čela	pisano	gledal biriško krdelce. »Ne zameri, tak je povelek	A
nekoliko nasmehnil. Gosposki pater je zardel in ga	pisano	pogledal. »Saj bi ljudstvo trpelo voljno, če	A
rohneli v ujetnika. Glumec je molčal in jih	pisano	gledal. »Kaj bi ga spraševali!« so se nekateri	A
namrdnil, odgovoril pa ni. Janez ga je ves rdeč	pisano	pogledal. »Če te človek lepo vpraša, zakaj ne	A
Zahvalita Boga, rešena sta; tukaj je prišlo	pisano	povelje od cesarja vaju pri tej priči izpustiti	A
si pa ves nadene; obe bronasti zapestnici in	pisano	ogrlico.Nekaj lasnic ji je obljubil, da ji še	A
ovčino je sedela na zvitku kožuhov in se igrala s	pisano	ogrlico.Los se je začudil, kako da je dekle	A
in mlajše žene so zavidale Jelko za prelepo	pisano	ogrlico.Še nikoli niso videle take.	A
nekako bal. Ovca je segla v svojo prečudno	pisano	torbo in potegnila iz nje na surovo udelan dihurjev	A
rumenkljat prah. V vsako roko mu je stisnila	pisano	žilast, v studenčni vodi zaokrogličen kamen	A
več képenov. Okrog vratu je še vedno nosila	pisano	ogrlico, katero ji je bil v mladih letih čez	A
tvojega sina, Presukanega Lisjaka, na svojo hčer,	Pisano	Tulpo.« Jelenu je blisnila jeza iz oči: »Zato	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani