nova beseda iz Slovenije
povej, ker sva žalostna obadva!“ Zelo tiho in | oprezno, | kakor v hiši mrtveca, sem zaprl duri in šel | A |
Jako ste zamišljeni, gospod Danijel!“ Tiho in | oprezno | je zaprla vrata za seboj in obstala pred njimi | A |
sten ...“ Sklonila je glavo in izginila tiho in | oprezno, | kakor je bila prišla. Danijel je molčal in | A |
zvrnil v travo, pa je stopil v vodo varno in | oprezno | in je privzdignil kamen. ”Kaj si še tukaj | A |
goste megle, že pozdravlja!“ Vstal je tiho in | oprezno, | hodil je po prstih; postal je časih in poslušal | A |
svojo tenko, belo roko in počasi, polagoma, | oprezno, | obzirno, natihoma je odgrinjala Jarebov prestrašeni | A |
ni pogledal; in ključ do nje je hranil tako | oprezno, | toda hkrati tako neprisiljeno in nerazžaljivo | A |
Hé, postanite!“ | Oprezno | sta se izmotala izza škatel in zavojev ter stopila | A |
je odmaknila in roka se je vzdignila tiho in | oprezno | na mizo. ”Vi imate srečo, gospá Fricova! | A |
citrarice, ki je rdela in se nasmihala. Polagoma, | oprezno, | je položil frizêr roko na Pavlino koleno, pokril | A |
noči!“ Dalje je šel Kurent, dalje je svetil, | oprezno | je stopal med snopi.Pa je prišel do onih dveh | A |
svetilko na zapeček in jo je upihnil; nato je šel. | Oprezno | je stopal med hropečimi, smrčečimi snopi, ki | A |
»St!« Odprla so se vrata | oprezno, | toda zaškripala so narahlo.»St!« | A |
bi bil, ali bil bi velik praznik. Hodila je | oprezno, | zato da bi ne slišal v sobo in da bi ga iznenadila | A |
Veliki beli kosmi so padali neprestano, kakor z | oprezno | nevidno roko se je časih narahlo dotaknilo okna | A |
»St!«... In | oprezno | so se odprla vrata, zaškripala so nekoliko... | A |
debelim spodnjim životom; cvetica se je zibala. | Oprezno | sem vzdignil roko, nameril ter urno izprožil | A |
je zašumelo ob njegovi blazini njeno krilo; z | oprezno | roko je odprla duri. Svetilka na mizi je | A |
/ ali trdno vem, da bi se vrnil, celó prav | oprezno | in varno bi veslal.Še poldrugo uro je časa. | A |
Obrisal si je dlani ob haljo; prijel je okvir | oprezno | s palcem in kazalcem ter je držal sliko z iztegnjenima | A |
in mrtvaško; zdaj je odhitel eden na tihem in | oprezno, | kot da se sramuje svojega dejanja; za njim se | A |
kakor brušena. Filozof in medicinec sta plezala | oprezno, | zlagoma, jurist pa je naslepo hitel naprej, | A |
mrtvašnici!“ Ujel je eno samo muho ter jo je | oprezno | spustil naravnost v klopčič.Muha se je parkrat | A |
skrivnemu upanju, namesto da bi ga poizkušal | oprezno | in obzirno izruvati.Dà, o prijaznem domu sem | A |
Sram me je bilo, da sem prijel kljuko tako | oprezno | in odprl duri tako strahoma. Stopil sem v izbo | A |
fasada moje prihodnosti. Človek vede časih | oprezno | in z veliko umetnostjo barčico svoje sebičnosti | A |
mostovžih, in spet po stopnicah navzdol ter tiplje | oprezno | po ozkem, vlažnem hodniku, pride v izbo, kjer | A |
južine. Nenadoma pride tovarišu na misel, | oprezno | iztegne roko za hrbet, zgrabi nalahko pest prsti | A |
je stopala spet tiho in . / . / stran 37 . / | oprezno, | z upognjenim životom, da bi ne vznemirila Mariševke | A |
hitro in je odprla duri. Stopala je v temi | oprezno | in tiho po veži, potem po lesenih vegastih stopnicah | A |
Izposodila si je kruha, kave in cukra in se je vrnila | oprezno, | da bi se nihče ne predramil.Nato si je obula | A |
ozrla se je na Lojzeta in je odprla, počasi in | oprezno, | kakor prihaja tat v prazno izbo in se ozira | A |
temni veži, iskal je kljuke in odprl je duri | oprezno. | V izbi je bilo več ljudi in govorili so šepetaje | A |
vzdignil se je tiho v postelji, vstajal je počasi, | oprezno, | da bi ne čula šuma v tišino.Samo nekoliko se | A |
zahreščalo v ključavnici, odklepal je nekdo | oprezno | in zelo počasi.Nato je zaškripala tudi kljuka | A |
stopnic, ki so vodile vanjo, in duri, ki so se | oprezno | odpirale in zapirale. Trepalnice so bile zatisnjene | A |
videla, kje je tisti človek, ki se je bil tako | oprezno | skril za svetinjico in za debeli črni molitvenik | A |
ki so stopali tik za njo prav tako varno in | oprezno. | Par ljudi se je ozrlo vanjo, ko se je pokrižala | A |
Šla je in je odprla duri v vežo. Odpirala je | oprezno, | tako da niso prav nič zaškripale. ”Kam, Metka | A |
kamor še nikoli ni stopila nepoklicana noga. | Oprezno | je odgrnila zagrinjalo, sklonila je glavo in | A |
poznal. Šel je po stopnicah s tihimi koraki, | oprezno | in narahlo je odklepal duri, s tresočo roko | A |
in ga odel do vratu; ravnal je tako skrbno in | oprezno, | da se ni dotaknil ne njegovih drobnih rok in | A |
telesce, ogrnjeno v dolgo, sivo ruto in zaprla je | oprezno | duri za sabo. Tako se je pritihotapila v gostilnico | A |
Našel jo je. | Oprezno | pritisne nánjo in odpre počasi ... počasi.Majnik | A |
se, ko je stopila Hanca na brv. Stopila je | oprezno | z drobno, blatno nogo.Stopila je in je šla, | A |
tistem drobnem belem ušescu, in potem so hiteli, | oprezno | in boječe, a pol že pijani od ljubezni, od poželenja | A |
prerazločen, kakor podoba od belega kamena. | Oprezno | se je umaknil učitelj Šviligoj, z dolgimi koraki | A |
bil njegov znanec zeló spremenil. Govoril je | oprezno, | v odmerjenih besedah; z nobenim vzklikom ni | A |
je!“ Tudi hlapec ni bil pogumen; stopil je | oprezno | k slami in se je sklonil. ”Seveda je človek | A |
je dospel na dvorišče, je stopal potihoma in | oprezno, | da bi ne hreščal pesek pod koraki.Prav tako | A |
hreščal pesek pod koraki. Prav tako potihoma in | oprezno | je odpiral duri, da bi se morda nevzdramila | A |
ovratnik, da bi se ne prehladil; stopal je varno in | oprezno, | zakaj po tlaku so se razprostirale rumene luže | A |
za silo še brani. Zalezli so se mu neopazno, | oprezno | in hinavsko v kri in nrav in čeprav vé dobro | A |
zelena dolina šentflorjanska. Še enkrat je | oprezno | razmaknil leščevje, še enkrat je pogledal in | A |
Prinesite vazo pa vode!“ Sedel je ter je | oprezno, | s palcem in kazalcem, jemal rožo za rožo iz | A |
se mu je zdelo, da ga ne vidim, se je obrnil | oprezno | proti meni ter me gledal s pazljivimi, svetlimi | A |
je stol in nekdo je stopal po prstih in jako | oprezno | proti mojim durim; del je roko na kljuko, da | A |
je visela ob zidu nočna suknja. Plazil sem se | oprezno | do nje, snel jo s kljuke ter si jo ogrnil.Izkušal | A |
hušknilo je mimo mojih oči, stopalo hitro in | oprezno | preko sobe, dvignilo se proti stropu in plavalo | A |
ušes. Nato se je oprl z roko ob zid, stopil | oprezno | ter izginil zibaje se, kakor drobna senca, na | A |
Približa se mu, morda samo za dvoje korakov; še | oprezno | ne bo treba hoditi: kaj bi slišal pijanec, kaj | A |
kdor je vzel kozarec v roko, delal je počasi in | oprezno, | da bi ne napravil nenadnega šuma.In vendar so | A |
izbi, da bi ne zdramila njega, ki je spal. | Oprezno | sva razmeknila grmovje in sva stopila v brlog | A |
Mesečina je sijala v izbo. | Oprezno | je vstal, šel je po prstih k oknu ter ga je | A |
bucika. Vzdignil se je v postelji počasi in | oprezno. | Sam ni vedel, kako je delal in storil; vzel | A |
korakom prag Anine sobe. Ana je zapehnila duri z | oprezno | roko. Okno je bilo tesno zastrto, tako da | A |
Nosil se je zelo elegantno, govoril je fino, | oprezno, | tako oprezno, da ni prišel nikoli iz abstraktnosti | A |
zelo elegantno, govoril je fino, oprezno, tako | oprezno, | da ni prišel nikoli iz abstraktnosti in iz popolnoma | A |
treba človeku varno in . / . / stran 58 . / | oprezno | kretati.Domovina jim ni bila sladka ljubica | A |
zgodaj ter padla v blato, ali on jo je utrgal z | oprezno | roko ter jo presadil na svoj sončni vrt. | A |
je vanj tako trdno in globoko, da je skrival | oprezno | svoje velike skrbi, kakor nekaj pregrešnega | A |
velik umetnik; ko bi bil prišel kdo in bi zajel | oprezno | tiste misli iz tvoje glave ter jih utelesil | A |
škarje so škripale, prihajale so bliže, polagoma, | oprezno | so se odpirale duri v ateljé, in tako smešno | A |
mirno, kakor diha speč otrok. Sklonil sem se | oprezno | čezenj, da bi mu natanko pogledal v obraz. | A |
dalje s sklonjenim životom in bosimi nogami, | oprezno | sem se ogibal slamnic, da bi se ne spotikal | A |
Previdno!“ je opominjal poštar, ”previdno in | oprezno! | Razbojniki stoje ob oknu, lahko bi naju ugledali | A |
bil kje ostanek sveče. Po prstih so hodili, | oprezno, | in prestrašili so se, če se je zadel kdo ob | A |
in tistih neznanih senc, ki so se premikale | oprezno, | sence tujih ljudi. Tončka je stala ob | A |
njih duše so bile brez greha. Vzdignil sem se | oprezno, | da bi koga ne vzbudil.Vzel sem iz suknjiča, | A |
je bila dežela, vsa izumrla. Stopil je časih | oprezno | k durim, prijel narahlo za kljuko, stresel nato | A |
izginila, če bi jo ogovoril. Samo narahlo, prav | oprezno | je vzdignil roko ter se je doteknil s prstom | A |
Le stopi in se nič ne boj!“ Stopil je | oprezno; | do gležnjev mu je segala rumena voda, segala | A |
zapovednikom. Herbart gre previdno skozi šume, | oprezno | in počasi prodira v Bosno, v zemljo dušmana | A |
cem. V skokih prodira skozi grmovje in se | oprezno | približuje selu.Že čuje vrišč, že vidi, kako | A |
je vrnila medtem v Tagliatovo hišo in stopila | oprezno | v temno kuhinjo.Pa jo je pograbilo dvoje trdih | A |
ležal Tonin. Mohor je tedaj odprl okno in segel | oprezno | Toninu za ušesa. * Troppo onorevole per un | A |
nikaki dotiki z drugimi oddelki.« »Kako modro in | oprezno! | « vzkliknem začuden.»Potem ni na svetu več tiste | A |
stražo, ki je vso noč čula pred ječo. Tako | oprezno | in modro so leta 4000 po Kr. r. ravnali s tujcem | A |
Bil sem tujec, in zato se je moralo ravnati | oprezno, | da bi »sacrum palatium« ne padel satanu v oblast | A |
naskočimo!« In potegnili so orožje ter opremo ter | oprezno | šli v tihotni in samotni grad. | A |
privlekel Jernač izpod Skale iz tihega gozda. | Oprezno | je stopal in se ogibal vsake suhljadi, prav | A |
deželah ali pa gnilo ždi za tržaškim obzidjem in | oprezno | bulji čez morje, kaj bo, če vsako uro ne boš | A |
vzamem cucoramo.« Ženska se je pripognila in | oprezno | dvignila nezavednega ranjenca, ki je bil ves | A |
ugovarjati. »No, saj se bo videlo,« je naposled | oprezno | rekel, ker je vendarle za marsikaj hvalo vedel | A |
upal blizu!« »O mili Jezus,« se je opravljivka | oprezno | umikala, »v cerkev stečem, obseden je, če ponorel | A |
pa so okorno racale za brazdami plahe vrane, | oprezno | odletajoč in lakomno doletajoč. Na zvrateh je | A |
Kaj pa čebelnjak? Mimo listnice tiho in | oprezno | leze, še kašljati si ne upa.Pod noge se mu zakadi | A |
Nočne ujede molče morijo. Zvita lisica | oprezno | drvi z ukradeno kokošjo.Čuk zlovešče vpije v | A |
lahek in gotov način.« . / . / stran 98 . / | Oprezno | je legel v goščo ob cesti.S komolci je podprl | A |
ni otel, psa malopridnega.« Zdaj mu je Trlep | oprezno | razodel, da bi za deklo rad vzel tlačanko Lizo | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |