noč (801-900)

neprenehoma moleli rdeči jeziki v planinsko	noč.	Nekaj mož in tudi en duhovnik je bil v skupini	A
bodeče žice, prihaja lajež, ki odsekano para	noč,	da padajo črni kosi teme v neskončno brezno	A
sproti trgajo zobje volčjakov. A naenkrat napade	noč	človeški lajež.Tempo!	A
begajoče sence, ki jih je pregnala planinska	noč	in zdaj hitro polnijo štirikotni prostor s kapajočimi	A
zaveda, da je pod kopalnico peč, v katero kurjač	noč	in dan polaga človeška polena.In tudi če bi	A
tudi napadalni kriki tempo tempo spet režejo	noč.	Takó ob vratih roka pograbi hlače in jopič in	A
ukrivljeno črno železo je malo pomembno, ko človeka	noč	in dan preganja strah ob misli na skrivnostni	A
narkozi. Saj to je vendar tisti odhod skozi	noč	v meglo, ki so ga z dvema velikima rdečima začetnicama	A
Nacht und Nebel. . /\ .. stran 58 . \/	Noč	in Megla.Sama noč ne zadostuje.	A
Noč in Megla. Sama	noč	ne zadostuje.Skozi dvojno noč je treba tudi	A
Sama noč ne zadostuje. Skozi dvojno	noč	je treba tudi v sončni svetlobi navzdol po stopnicah	A
pod oblake, k jeklenim žuželkam, ki so varale	noč.	V Münchnu bodo zdaj planili iz postelj! je rekel	A
preden se je zagrizel lajež volčjakov v planinsko	noč.	Pa je seveda igral sam sebi, ker po barakah so	A
spet oglasila, sem z mislijo znova zbežal v	noč,	a ne bi nič pomagalo, da si takrat nisem samogibno	A
tistih travnikov, kjer smo vse popoldne in vso	noč	zakopavali sto šestdeset ostankov, in je Janoš	A
motni valovi hrupa in topega lomastenja. Šele	noč	je, če že ne ukrotila, vsaj omilila boje za	A
povorke morale ponesti v nemška in druga mesta;	noč	in dan in mesec za mesecem bi morali biti možje	A
stranici dolge barake in sem spet kakor tisto	noč	nemočen in vročičen.Takó je, kakor da zdaj nisem	A
sklonil in odložil zabojček na tla. Takó sem pod	noč	odšel iz taborišča namesto njega. Sneg se je	A
njega. Sneg se je kovinsko svetlikal v temi in	noč	je skrivala mrko ravnino, ki je bila čez dan	A
Kakor mogočne črne čaše so v vrsti zijali v	noč,	telesa pa so plezala po vseh štirih vanje, mrgoleča	A
Zatem je bliske iz ročnih svetilk posrkala	noč	in jeklene škatle so se premaknile, zaškrtale	A
. \/ no sani in laja vanjo. Ko jih je tiha	noč	nekoliko pomirila, so se začeli prestopati na	A
glavo, da bi se ubranil jeklene sape. Naslednjo	noč	pa ni bilo nobenega ranjenca. Eden je padel	A
predvsem pa zato, ker je bil voziček tisto	noč	priklopljen kar k lokomotivi. Sedèl sem zraven	A
velikih jeklenih kelihih, sem stegnil roko v	noč,	a sem jo hitro spet skrčil, ker je zagrabila	A
telesi. Takó so tisti, ki so se vračali pod	noč	iz predorov, prinašali nam bolničarjem karbid	A
smrti. A njegova pamet je bila gluha kakor	noč,	v katero je bila pogreznjena njegova domovina	A
katero je bila pogreznjena njegova domovina.	Noč,	v kateri je bilo vse mogoče, vrste jetičnih	A
njegovo rešitvijo tudi mi oteti. Predzadnjo	noč	je kljub nezavesti zdrknil z ležišča in odtaval	A
Ta megleni val se mi je najbolj približal pod	noč,	ko je bilo treba na ležišča in so nam namesto	A
zajemalke ob dvanajstih naslednjega dne. A pod	noč	so se vendar delno oslabile zahteve nemirnega	A
Zamišljal sem si celó, kakó bi bilo, ko bi prebil	noč	v lepem gostišču, ki je nedaleč od plinske celice	A
poskusa; nobenega smisla ne bi imelo, da bi za eno	noč	hotel biti nezaznamovani turist in se tako vživel	A
med sence, ki mi jih je prinesla markirchska	noč,	preden sem zaspal.Pa tudi se ne zavedam, da	A
razmišljal, ko sem bil napol buden, zdaj pa je	noč	mimo in vidim podobe kakor skozi gosto tančico	A
naj si misli, da se je nekomu zahotelo prebiti	noč	v gluhem rezervatu; saj ni čuvaj v Louvru, kjer	A
saj niso zbrane zavoljo mene, pomislim. Vsako	noč	se tako snidejo, potem ko živi obiskovalci zapustijo	A
okus komisa. Oslinila ga bosta lahko samó pod	noč,	če se ne bo določilo hitro, še ta trenutek.	A
trenutek so se vendar odprla vrata kopalnice in v	noč	se je usulo krdelo obritih in umitih teles.	A
dvorišče na dveh straneh odprto v lombardsko	noč,	da ni težko priklicati podobo svinčenega Pada	A
Ali pa spi! A	noč	je narejena za spanje in pravico ima, da ga	A
sliši podgane, ki se prekucavajo, in vé tudi za	noč	onkraj odprtega okenca. »‚Lezi k meni, dragi	A
srednjeveških zidov gluha pošastnost in je okužena tudi	noč,	ki pošilja svojo sapo skozi zamreženo okence	A
hvaležen vojaškemu redu, da si prost šele pod	noč?	Če se bo kaj zgodilo, se bo ta čas, ko te ni	A
bila do zdaj samo na videz odprta v lombardsko	noč.	»Tisoči ljubijo ženske in jih ne trpinči noben	A
desnim očesom in Maksu je bilo žal za krotko	noč,	s katero je rad sam; a sergente hoče dopolniti	A
vsemu ni mogel zameriti, da mu je skalil tiho	noč.	Je samo drugačne vrste lakota, tista njegova	A
Skriti se v zasedo in napadati. Napadati	noč	in dan brez oddiha, brez prestanka!« »Zdaj menda	A
bodeče žice lajež volčjakov, ki parajo planinsko	noč,	da padajo kosi teme v brezna niča. In njihov	A
plane lajež z onstran pobočja. A naenkrat napade	noč	človeški lajež: »Tempo! Tempo!«, ker zdaj so	A
begajoče sence, ki jih je pregnala planinska	noč	in hitijo polniti štirikotni prostor s kapajočimi	A
je pod kopalnico peč, v katero polaga kurjač	noč	in dan človeška polena.In tudi če bi pomislili	A
preden se je zagrizel lajež volčjakov v planinsko	noč;	a sam sebi je godel, orkester, ker po barakah	A
čudaški takšen orkester na prazni terasi pod	noč,	toliko bolj, ker je z mrakom zmeraj prišel kakšen	A
IZ LEPENKE Vlak se je ustavil, ko je bila še	noč	in zdaj se je bližal poldan. Oni pa so imeli	A
zbežita vsaksebi in se skrijeta v temno gluho	noč.	Glasbeno bi to imenitno rešil klarinet in vmes	A
hidroavionske postaje je zvočnik pošiljal plesne ritme v	noč.	Zdaj ga je bilo bolje čuti.	A
Zdaj ga je bilo bolje čuti. Vsako	noč,	odkar so zavezniki tukaj, takó razsvetljen tisti	A
in ki ga ne more imeti rado in ga zaradi tega	noč	in dan hromi.Tenki gležnji, ki se sprožijo za	A
sem pomislil, in mislil sem na to tudi pod	noč,	ko so bile okoli mene tržaške ulice.Ker čudež	A
je ujeto bogastvo srca razsvetljena luka, ki	noč	za nočjo izgoreva v svoji nerodovitni luči.	A
seveda zmeraj zdoma. Ko pa je za božič, za veliko	noč	in poleti na dopustu Carmen doma, tedaj je Carmen	A
za božjo voljo. Saj se odpeljete komaj pod	noč,	« je spet rekla gospa Amalia v ozadju.Ni se prikazala	A
tako da je spala tis . /\ .. stran 134 . \/ to	noč	četverica ljudi, ki se niso poznali, v majhnem	A
pomladi. Pravzaprav je prava tišina začela pozno v	noč,	ker je bila nedelja, in tam zgoraj pod latnikom	A
veselo mater, ker tako srčno hodi sam skozi	noč.	Potem pa se zavedel, da ne sme soditi na podlagi	A
bila tudi ona svobodna kot človek, ki gre skozi	noč	z mesečino na obrazu, na dlaneh in v srcu.	A
zvočen oblak, ki bi ga sapa hitro odnašala skozi	noč.	In on mu je sledil, ves ujet v razposajeni val	A
bi bil njun latnik bolj sinji za njuno sinjo	noč.	Po malem bo naš dom nedvomno postal bolj človeški	A
pravzaprav v resnici šele rodila. Kakor da je čez	noč	dozorela, je pomislil. Spet je opazil jezero	A
smejal. In ves ta čas so pihljali vetrovi in	noč	je tekla mirno - in ko je legel, je bila ura	A
če se mi ne bo prikazal. Komaj sem dočakal	noč.	Legel sem in klical spanec, ki ga ni in ni bilo	A
curlja voda. Tako mu minevajo dnevi: dan,	noč,	zora, mrak ... Pa saj tam, v ječi, v celici	A
- V posteljo! - *	Noč	je.Jetnik leži v postelji.	A
nocoj? Božič, sveti večer je nocoj, Božič, sveta	noč	je nocoj.Jaz pa sem sam, tako strašno sam v	A
svečami in nad bleščečimi lestenci: - Sveta	noč,	blažena noč ... Jetnik je mislil.	A
bleščečimi lestenci: - Sveta noč, blažena	noč	... Jetnik je mislil.	A
Suženj! Niti nocoj, ko je sveta	noč,	mi ne daš miru, barbar slovanski. -	A
dobro spal. (O tem, da spim samo vsako drugo	noč	sem ti že pisal).Snoči sem se od zasliševanja	A
Tilčka rekla Temnikarju, ko je dolga zimska	noč	zalila samotni Temnik.«In odgovoril je, kakor	A
In sneg. Saj je snežilo vso	noč.	Snega je do kolen...	A
že včeraj in pričakovala jih je vso preteklo	noč,	ki je bila neskončna.Obležala je bila na peči	A
komaj še zašepetal z zadnjimi močmi: - Lahko	noč,	Tilčka... Peter Majcen se je zdrznil	A
»Ne, ne!« »Lahko	noč!	« Peter Majcen se je vrnil v svojo sobo	A
prstih je stopil k oknu in dolgo napenjal ušesa.	Noč	je bila tiha; slišati je bilo samo njen pritajeni	A
hišo, pred hišo pa je stal starec in oznanjal v	noč	svojo bridkost.Svetla trobenta je vztrepetavala	A
se hotela iztrgati iz črnih rok in odleteti v	noč	na krilih svojih zvokov. »Ne, ne!« je	A
vso svojo voljo in se zamaknil po drevoredu.	Noč	je bila brez mesečine, toda dovolj jasna in	A
Peter Majcen ni vedel, kako dolgo je strmel v	noč,	kakšne misli so drvele skozi njegovo glavo in	A
»In zakaj ima luč? Saj	noč	ni temna.« Gledal je za njim, dokler	A
grlom, se obrnil in se počasi pogreznil v temno	noč.	A noč le ni bila tako temna.	A
obrnil in se počasi pogreznil v temno noč. A	noč	le ni bila tako temna.Kmalu je žalost stopila	A
ležal Trst. Silil je na morje, potopljeno v	noč.	Po ulicah so valovili ljudje in med njimi so	A
Videli se niso nikoli več. Še tisto	noč	so Martina peljali k sodniku. „Vi ste	A
svetega Justa je bíla enajsta ura, ko so ga drugo	noč	zbudili.Vstal je in preplašeno strmel v ječarja	A
stisniti!" Vlak je zažvižgal in se pognal v	noč.	Enakomerno so ropotala kolesa, ko je zdrvel mimo	A
čez uro zaril v Apennine, kjer ga je zajela	noč.	Bilo je jutro, ko se je za uro spet ustavil v	A
Nepretrgoma se je vozil Martin dva dni in eno	noč.	Nepretrgoma so bile roke ukovane in priklenjene	A
Minilo je poletje. Vsako	noč	je en list odpadel.Veter jih je trgal.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani