Zdaj v temi spoštljivo molčijo ob skrivnosti zemlje in pobočja, ki nevidno zaslanja platnena bivališča nomadov dvajsetega stoletja. Najbrž se mi ni sanjalo, verjetno so se vtisi z včerajšnjega obiska v polsnu vpletli med sence, ki mi jih je prinesla markirchska noč, preden sem zaspal. Pa tudi se ne zavedam, da bi slabo spal, ne da bi se kakor v campingu v Tübingenu prebudil, ker sem se zavoljo nemirnega spanja na ozkem ležišču nerodno obračal.