noč (401-500)

ROMANTIKA Na zemlji	noč	temnà leži, tam v cerkvi mlad menih kleči	A
gledaš mi na dn� srcá, na dn� srcá, kjer	noč	in dan te vnovič križa greh strašan. Le	A
ljubezni grešne me varuj!“ Na zemlji	noč	temnà leži, tam v cerkvi deklica kleči.	A
ROMANTIČNA NOVELETA	Noč	pomladna je objela beli dvorec ob potoku	A
zlobnih brala sem usodo tvojo ... Tretjo	noč	po onem dnevu prišel je domú ves truden;	A
1 Oj ta	noč	milobe polna! Taka noč je bila takrat,	A
Oj ta noč milobe polna! Taka	noč	je bila takrat, ko je Romeo otožen stal	A
očéh njegovih vnemlje se ljubezni žar ...	Noč	je pala nad Ljubljano, godba obmolčala je	A
tam sredi azurja, zamišljena luna zre v	noč,	k nji žalostni spev trubadurja odplava	A
in pri oknu je Helena. Na nebó, tja v	noč	temnó zro očesca ji sanjava, bog ve,	A
8	Noč	mrtvaška je tam zunaj: ni ne zvezd, ne lune	A
bledí, -- na postelji bolnà leží ... Tam zunaj	noč	hladnà, temnà, pri nji pa luč gorí svetlà	A
njen obrazek zró in šepetajo tó in tó ... A	noč	beží in vstaja dan, očí zaprè mi sen mračán	A
kakó naj spalo bi nocoj, ko pri tebi čaka	noč	me krasna, dèkle moje, lepi angel moj!	A
stena je med nama vstala, na eni strani	noč,	na drugi dan; in tebi sije zdaj svetlejša	A
stena je med nama vstala, na eni strani	noč,	na drugi dan. 8	A
A kadar otožna, samotna razgrne se	noč	nad zemljó, -- pa vstane ljubezen iz groba	A
naj brije veter, naj zgrne se nad nama	noč,	-- kaj méniva za tó se mídva, na gorkem	A
sonce umira in prišel bo čàs -- Príšla bo	noč	nad gozdovi šumečimi, luna bo vstala nad	A
... Strašnà je	noč	...Kadár vse mesto tam zunaj trudno, tiho	A
svetlobe krasne in vzdignem se in gledam v	noč,	a tam iz črne teme vstaja obràz upàl	A
nebeška krasota, in trpljenje, brezupa zaduhla	noč	iz uvelega diha života. In srcé se	A
5 Pod oblačnim, sivim nebom sanjala je	noč	jesenska; ali midva, roko v roki na divanu	A
-- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- --	Noč	brezupna, -- in nikdár več ne posíje sonce	A
se k meni, ti zaželena, ti mirna poslednja	noč!	... ROMANCE SULAMIT	A
vstalo sonce ní krvavo, vso ravnino krije	noč	ledena; a v telesu mrzlem -- mrzla duša,	A
dejanja, kar človeški rod živí pod soncem ...	Noč	se zgrne nad zemljó kitajsko. Sam bedí še	A
Prav do zore molil je Kongfutse ...	Noč	se zgrne nad zemljó kitajsko. Sam bedí še	A
zore jokal je Kongfutse ... . / . / stran 88 . /	Noč	se zgrne nad zemljó kitajsko. Sam bedí še	A
da jo vidim, iz nebá pošljíte!“ Ali črna	noč	se ne razjasni, glasa čuti ni v tišini grobni	A
póšljite jo prédme, da jo vidim!“ Ali črna	noč	se ne razjasni, glasa čuti ni v tišini grobni	A
ROMANTIKA Na zemlji	noč	temnà leží; tam v cerkvi mlad menìh klečí	A
gledaš mi na dn� srcá, na dn� srcá, kjer	noč	in dan te vnovič križa greh strašan: le	A
ljubezni grešne me varuj!“ Na zemlji	noč	temnà leží, tam v cerkvi deklica klečí!	A
ljudstva v davnih časih moder kralj. Svetla	noč	zemljó objame; in objame kralja žalost,	A
NOVELETA	Noč	pomladna je objela beli dvorec ob Ljubíji	A
okrog vráta mlade žene, lepe kot jesenska	noč;	sklonjene nad mrzlo postelj kakor bledi	A
očí umirajoče? . / . / stran 114 . / Tretjo	noč	po onem dnevu príšel je domú ves truden;	A
obvári, no, ljubi jih ves božji dan, a meni	noč	podári! OD SOLZ GOR�JO TI OČ�	A
... Razprostrla je peroti na obzorju tiha	noč.	A na nebu je vzplamtelo tisoč svetlih	A
Ah kedàr objame dušo zdvajanja brezčutna	noč	- Tisoč svetlih diamantov, tisoč blaženih	A
stran 127 . / PRIŠEL SEM K NJI ŽE BLIZU POD	NOČ	Prišel sem k nji že blizu pod noč od	A
BLIZU POD NOČ Prišel sem k nji že blizu pod	noč	od vina in od ljubezni vroč, sam vrag	A
romarja, ki nima marele! Pa kaj nam zima in	noč	in vihar in ploha z neba - če je v srcu	A
Vzemi palico, pokrižaj se in groza in	noč	s teboj! TAM DOLI JE MORDA ŽE POMLAD	A
veselo še sijal ni sonca žar ... Ne, to je	noč,	viharna noč, ves svet grozí temán; le	A
sijal ni sonca žar ... Ne, to je noč, viharna	noč,	ves svet grozí temán; le v srcu mojem	A
ročice njene polagam vas nazaj. Pač mnogo	noč	otožno sladili ste mi vi -- pa, da bi	A
Prikaži se očem, odpri nogám, v dan ali v	noč	-- le razodeni: kam! Nič ni me strah poslednje	A
in oslepelo je oko blodilo, strmelo v	noč,	prosilo: kjé pot, kam? Molčala noč!	A
strmelo v noč, prosilo: kjé pot, kam? Molčala	noč!	-- Oj truden!	A
Bog, da moja trdna vera mine; daj luči! --	Noč	molči!-- In na obraz sem pal in sredi gluhe	A
iz trohnobe se rodí vstajenje. V nečisto	noč,	v sramoto in ihtenje zapel je glas od angelskih	A
zjutraj vzide sonce in na véčer z luno pade	noč	‒ Za ovinkom čaka starost in z njo dolžnost	A
na Alpe tam posine. In potlej pride temna	noč	in vsa lepota mine ... le svetle zvezde vprašujoč	A
Kostanji molčijo. Ah, skoraj bo	noč,	skoraj v harmonijo neslišnih glasov duh kot	A
Mir Zvezda nebroj blešči pokoj, lahno zlati	noč	pod seboj. Vse brez glasu, polno miru ...	A
po svetu vsem legla je ... Iz duše nenadoma v	noč	misel odbegla je, trenutij bleščečih plod ...	A
glase, ah, ko pesem o uteklih solzah ... In	noč	se poslavlja od mračne zemlje‒ ko demant tak	A
zemlje‒ ko demant tak svetlo poljane blešče. In	noč	se poslavlja, beži iz srca, ko kerub v molitvi	A
tihi raj ‒ Tu minuta za minuto težko plava v	noč	prečuto v vsebrezkončni, nepovratni kraj ‒	A
morje tamkaj spi ‒ Ugasni, ugasni v globočinah	noč	z žarečimi očmi! Alma, glej, kak lučke trudno	A
bilo, drago, ljubo, vse zgubil nizko sem to	noč	nocoj. Kot blažen duh tam ob neba prestoli v	A
v temi bil zvonjenje, tvoj omamil je glas!	Noč	in dan s hrepenenjem bi v začarani kraj, kot	A
čustev igri pusti utihnilo je srce, spusti,	noč,	svoj plašč, ah, spusti na oči težke.‒	A
brezumni, sem na njem prodal. Dolga, dolga	noč	strahotna plava pred menoj ‒ vedno tišja, bolj	A
Poslednji hip Poslednji hip še za zastorom	noč	tiha se mudi, nad ravnijo, nad vetrnim prostorom	A
Draga varna ljubezen mi in pot in draga mraz mi,	noč	viharna in leta polna zmot ‒ Ko je jesen, divja	A
svetla. . / . / stran 87 . / Usoda Na zemlji	noč	leži, v vrhovih hrast ječi, razbij se, noč,	A
zemlji noč leži, v vrhovih hrast ječi, razbij se,	noč,	gozd, daj poti, na poti popotnik stoji!...	A
/ . / stran 8 . / DOLGA, DOLGA JE ZIMSKA	NOČ	Dolga, dolga je zimska noč, zunaj brije pa	A
DOLGA JE ZIMSKA NOČ Dolga, dolga je zimska	noč,	zunaj brije pa, veter mi ruje; jaz ne spim,	A
mati nad detetom čuje. Kara tiha me, temna	noč,	kara vest me, srce ne umeje; tako veter tam	A
bilo, drago, ljubo, vse zgubil nizko sem to	noč	nocoj. Kot blažen duh tam ob neba prestoli v	A
ko se zbudim, gledam beli dan, pregnana je	noč,	in res sen je pregnan, a če bije srce še, poslušam	A
Sončna luč zbežala. S tabo,	noč,	naj se pomerim! Pa ni noč obstala.	A
S tabo, noč, naj se pomerim! Pa ni	noč	obstala. MED VRBAMI, OJ, TEČEŠ Med vrbami	A
za minuto . / . / stran 35 . / težko plava v	noč	prečuto v vsebrezkončni, nepovratni kraj ‒	A
morje tamkaj spi ‒ Ugasni, ugasni v globočinah	noč	z Žarečimi očmi! Alma, glej, kak lučke trudno	A
peti! . / . / stran 45 . / PESEM Prelepa	noč,	pomladna noč na zemlji je nocoj, kaj bi mi noč	A
stran 45 . / PESEM Prelepa noč, pomladna	noč	na zemlji je nocoj, kaj bi mi noč, pretopla	A
pomladna noč na zemlji je nocoj, kaj bi mi	noč,	pretopla noč za mano, pred menoj? Kot v robstvu	A
na zemlji je nocoj, kaj bi mi noč, pretopla	noč	za mano, pred menoj? Kot v robstvu ptič bi v	A
duši tej ‒ za kom, zakaj žalujejo? Ti čula,	noč,	si, v nič razvej! PESEM Ne bodem takrat strepetal	A
pričel. . / . / stran 62 . / PRIŠLA JE JESENSKA	NOČ	Prišla je jesenska noč, proč je moje spanje	A
PRIŠLA JE JESENSKA NOČ Prišla je jesenska	noč,	proč je moje spanje, ‒ misli mro obupujoč, kdo	A
obupujoč, kdo se zmeni zanje? Prišla je jesenska	noč,	proč je moje spanje.‒	A
ledenomrzli kras? Hčerke zime to skeleče ‒	noč,	to jim je sojen čas! Okno v severu šklepeče	A
SV. PETRA	NOČ	Mesec gre nad goro, gledal bo na zemljo dolgo	A
gre nad goro, gledal bo na zemljo dolgo vso	noč.	Ej, mesec gori gre nad gore in vode, jaz pa	A
prižigajo, kresnice iz lesov se dvigajo v poletno	noč.	Studenci tiho se pregibljejo, kot v sanjah praproti	A
kot v sanjah praproti se zibljejo v poletno	noč.	Cvetov zdaj čas in čudnih je semen, vse polno	A
semen, vse polno gleda vejic iz slemen v poletno	noč.	Vse polno gleda vejic mi iz koč, obstal tam	A
obstal tam sveti Janez je, gredoč v poletno	noč.	Obstal tam sveti Janez je gredoč, do rane zore	A
gredoč, do rane zore še kresnikujoč ... in vso to	noč!	ŠKOTSKA BAJKA Po razoru kmet koraka, vse jesensko	A
sveti. . / . / stran 81 . / USODA Na zemlji	noč	leži, v vrhovih hrast ječi, razbij se, noč,	A
zemlji noč leži, v vrhovih hrast ječi, razbij se,	noč,	gozd, daj poti, na poti popotnik stoji!...	A
reka se srebri, glej, reka se srebri in v čmo	noč	hiti. v človeškem srcu, čuj, nade se rode, kot	A
pred dušni stopajo obraz. Nobena zvezda v	noč	ne sije, po temi tma se težka vije ‒ umrlih	A
glej, stojim pod tabo 38 Dolga, dolga je zimska	noč	39 Še minulost pred meno 40 Ljubila sva se 41	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani