Bogvé, bogvé, morda je zdaj bolesten, tožen njen smehljaj, obrazek sladki njen bledí, -- na postelji bolnà leží ... Tam zunaj noč hladnà, temnà, pri nji pa luč gorí svetlà; ob postelji stojé ljudjé, pobožno sklepajo roké, zaspano v njen obrazek zró in šepetajo tó in tó ... A noč beží in vstaja dan, očí zaprè mi sen mračán.