Njegove oči so se zasvetile, kakor bi se solnčni žarek utrnil v biserni solzi. Vilarju se je zdelo, da je deček zrastel, odkar ga ni videl; njegov glas se je izpremenil, okrepil se je: prijetno se zadirajoč, je prehajal v možatost. »Človek snuje, Bog boguje.