nova beseda iz Slovenije
malce megličasto, drevesa se širijo in grejo | narazen | v cvetovje, koraki pa viharijo prostor za njim | A |
Beranič, da se podirajo mize in letijo ljudje | narazen, | k stenam.Ven ga zvlečejo, v sončni majski popoldan | A |
bilo, kakor če pek pograbi testo in ga potegne | narazen. | Kot bi nevidna sila prijemala za njihove glave | A |
sprijemati v drobne grudice, se cefrati in lesti | narazen. | V prostoru pa zato ni bilo nič svetleje. | A |
podtlakom. Obrazov nista imela niti pol metra | narazen | in zastavnik se mu je smehljal, ko ga je zadelo | A |
sosed, a čeprav stojita hiši komaj četrt ure | narazen, | vendar ne spadata obe pod eno faro.Vrhu hriba | A |
venček; ko . / . / stran 133 . / sta pa šla | narazen, | mu je naročila, naj ga nese Rozalki. A Rozalka | A |
izkazovala svojo prijaznost. Najina pota peljeta | narazen. | « »To ti je šele zdaj prišlo na misel?« | A |
nasprotnika, ravno ko sta prihitela dva žandarja. » | Narazen! | « je vpil eden.»Ali hodite za to na božjo pot | A |
odhoda. S hladno besedo: »Mi pa ne gremo daleč | narazen, | « so se poslovili gostitelji z njim.Roko mu je | A |
Kar drugam zapelji! Tako greva brez zamere | narazen. | « Cila je obdržala samokolnico v rokah in strmela | A |
nisva videla.« »Ni čuda, ker sva tako daleč | narazen. | « V pivnici je dobil Andrej nekaj tovarišev, | A |
če me na potu doide kmečki očanec, ne greva | narazen, | predno se nisva do dobrega zmenila o sedanjih | A |
ženski postavi. Bili sta za kakih dvesto korakov | narazen. | Pri križu, ob katerem se je od ceste odcepila | A |
te trenutke in kot da nikoli več ne pojdeva | narazen. | 27. Bronja je poznala pot iz drevoreda v sosednjo | A |
Bilo je kot na dlani, da ju je treba spraviti | narazen, | sicer se bosta, ko bo le priložnost, spet sprijela | A |
istem mestu, nekaj desetin korakov sta drevo | narazen | in cerkev, a Buterna, ki je bil prihajal na | A |
predse s koreninami v bratovo noč, razpošilja | narazen | svoje tipalke in še kosti ne otipa več!S klopi | A |
traja prikazen, od tam naj sredobežno prodira | narazen | in išče izhoda, sistematično naj zajema navkreber | A |
smeri, v globino, so kleti pritiskale navzven, | narazen, | v vodoravni smeri, v širino, kleti stolpnice | A |
in zdaj ima, naložila se ga je, ne moreta več | narazen, | pomislite, nalezla se je, in to v teh letih | A |
Gornjega Grada na Štajerskem? ... Hm, nisva daleč | narazen | doma.Kaj pa imaš danes v kotlu?« | A |
zakaj sta dami v svojih nazorih tako daleč | narazen, | pa mu ni bilo ljubo, da se to medsebojno sovraštvo | A |
pa tudi dober govornik. Ko je spravil onadva | narazen, | je ogovoril zbrani narod z besedami ‚Kaj bi | A |
podajte roko v spravo! Ves obraz pojde Etelki | narazen, | ko vas popoldne zagleda živega in zdravega. | A |
jabolko, se mu nakremži obraz in čeljusti mu gredo | narazen. | Vsako leto dam tista jabolka nekemu gospodu v | A |
izbriševa spomin na to naključje, ako bova daleč | narazen. | «Oprl je roko ob okno ter naslonil nanjo glavo | A |
stanjem se pečajočem ogovoru. Obraz mu je zlezel | narazen, | zamižal je, pritajen smeh mu je stresel prsi | A |
ji tako reci, da sva se skregala midva in šla | narazen. | Le tebe naj vzame pod streho in fanta. | A |
jih sicer ni, toda naj bo, da gredo v lepem | narazen | in brez opravljanja ...Tako dobrega srca sta bila | A |
je, da napravi ovadbo na sodišče, in šla sva | narazen | vsak na svojo stran. Korčela pijana! | A |
»Tisoč!« »Predaleč | narazen | sta, ne bosta se sešla,« zmajuje mešetar z glavo | A |
zmotil, kajti bili so bratje, po starosti leto | narazen. | Držali so se skupaj, ko mladički, ki se v nevarnosti | A |
Sedèl je ves čas enako, lagodno, s stopali daleč | narazen, | s potovalko vmes in z eno roko na kovčku, zadovoljen | A |
bom, da bo vse lépo ostalo lépo, čeprav greva | narazen. | « »A, potem greva narazen?« je ponovil Miloš | A |
lépo, čeprav greva narazen.« »A, potem greva | narazen? | « je ponovil Miloš in vstal. »Kakšna posestnica | A |
/ stran 35 . / ne bodi med nama, ne pojdiva | narazen | z grdim pogledom in hudo besedo - blagoslov | A |
stisnjenimi pestmi, oči polne zlobe in sovraštva. Ali | narazen | nista mogla; šel je oče, šlaje mati, ali obadva | A |
pretrgane. Skoro bi se bilo človeku zdelo, da gre | narazen, | da se žalostno cepi in razblinja dolina šentflorjanska | A |
me zaničuješ po pravici. Tako naj gre torej | narazen | najina pot ... za zmerom.Ampak, Hanca, spominjal | A |
svojem srcu: ”Ni več mogoče!“ ”Tako pa idiva | narazen | in prijazno se posloviva.Daj mi roko, Hanca | A |
Hm!“ Skočila sta | narazen | in zajecljala preplašena, uničena, polmrtva | A |
sodnik!“ sem prosil. ”Saj ni treba, da bi šli | narazen | v taki jezi ...“ ”Marš!“ Kaj sem hotel? | A |
vzdignil nogo na smešen način; med dolgimi, | narazen | štrlečimi prsti se je mešala kri s prahom.V | A |
in ženska; hodila sta vštric, toda tako daleč | narazen, | da bi se ne dosegla z iztegnjeno roko.On je | A |
žalostno v njem. Razkropili so jih, pognali so jih | narazen, | zato da ne bi videli drug drugega in da si ne | A |
že globoko v senci; svetilke so stale daleč | narazen | druga od druge.Srečaval je delavce, ki so se | A |
stopil v gostilnico, ker sem hotel, da bi šla | narazen? | Idi!“ | A |
ker sva domá iz svetov, ki sta si nekoliko | narazen, | in ker tudi najina govorica ni čisto ena; vendar | A |
prijetno. Ali kadar je bilo zadosti, sva šla | narazen; | še en nasmeh na njenih, na mojih ustnicah in | A |
so se ozrli, spogledali so se in so stopili | narazen, | tako da je videl Luka naravnost na ubitega. | A |
vprek, tu stisnjene druga ob drugo, tam daleč | narazen, | pomešane s črnimi smrekami in širokimi, temnimi | A |
Sanjal je nejasno, njegove misli so frfotale | narazen, | razkropljena jata se je časih za trenotek združila | A |
vajeti, toda njegovi barjaki se pogrezajo, silijo | narazen, | iščejo izhoda; splašena krdela se zaganjajo | A |
Greh je to. Lipe, najini poti gresta | narazen. | On je hotel tako, in tudi jaz sem hotela, sem | A |
gorela v nas. Velikokrat sta si bila tako daleč | narazen, | da je bil plamen prvega topel in prijazen, plamen | A |
široko odprle, in okrog ust, katera so tudi | narazen | silila, se ji je napravila črta bolesti in muke | A |
imeli kože na sebi, bi jim kar kosti zropotale | narazen. | Najhuje pa se ti zdi, če jim pogledaš v oči. | A |
preredko nikar. Še dobri dve pedi ne sme biti | narazen. | « »Nič se ne bojte! | A |
najmanj globoka, in dobro pazil, kje in kako daleč | narazen | stoje španjolske straže. Ko zvečer spovedni | A |
Brkati. Odrinil je vsakega na svojo stran: » | Narazen! | « »Kar je moje, je moje,« se je uprl Ostrorogi | A |
mu je. Grede je pa že miril pse in jih podil | narazen. | Ostrorogi je priveslal pod kolišče. | A |
»Nujta, nujta! Roke | narazen! | « Naj sta si ženski še tako prizadevali, prstov | A |
stopil pred svoji ženi. Odločno je ukazal: »Roke | narazen! | « Roža in Kalina sta svojega moža in gospodarja | A |
sem!« reče mirno oni. Stala sta tri korake | narazen, | nema in tiha; a rokovnjaški glavar gledal je | A |
besedah dopolniti. Skleneno inu sojeno brez | narazen | iti iz zbora; inu sodniki so podpisali pervi | A |
srcu po starih pastirskih postavah ne smeta | narazen: | »Marko kaže dobro voljo, Tevž pa?No, drugače | A |
naslednji dan nabirala mah, komaj par grmov | narazen, | ter se veselo pogovarjala.Vsak sam zase je bil | A |
je valjala po tleh, ter porinil oba bojevnika | narazen. | Sedaj stoprav je spoznal Miško. | A |
popravi se lahko sedaj. Zagorica in mi nismo tako | narazen | in stara ljubezen ne zarjavi!Da je le pri tebi | A |
Navzočni so stopili iznenadeni in prestrašeni | narazen. | Kratka, tesna tišina je nastala; dekle je zrlo | A |
vstal in sta se poslovila, šli so vsi prijazno | narazen. | Domov grede, ko sta imela potnika že Zlato Polje | A |
ko se popolnoma zravna, ko stegne svoji roki | narazen | in nekajkrat globoko zazeva in ko mu tam od | A |
Piškurjevega Janike med bojevnike in na mah so bili | narazen. | »Mirujte!« vpil je s silnim glasom. | A |
prvič dve imenitni ženski, po času dva tisoč let | narazen, | obe prelepi, obe Lukreciji: starejša, ki si | A |
razvidel, da moji in njeni nazori hodijo daleč | narazen, | odkar se skupno ne šolava, in da ona do mene | A |
obema komolcema je bil razmetal kakor snope | narazen | množico pred sabo. »Človek,« zavpije | A |
eno streho nista mogli več prebivati, šli sta | narazen | in se jeli pravdati za premoženje.Pravda je | A |
čez mejo. Z veseljem in zadovoljstvom sta šla | narazen. | Župnik Potokar je hodil po hlevskem hodniku | A |
ne bo hotela, bi želel, da bi ne šli v jezi | narazen. | « Miha se je poslovil z željo, da bi se lahko | A |
in Milka rada, ga je vprašala, čemu sta šla | narazen. | Matija jo je začudeno pogledal in dejal, da s | A |
Juretove prsi in z desnico v kmetičkove, tiščal oba | narazen | in se pri tem smehljal, da so bila njegova debela | A |
Ali sem prav slišal? Pojdiva | narazen! | « »Sam sem in nihče ne mara zame. | A |
se našla za en večer in ki bosta šla že jutri | narazen | in bosta pozabila, da sta se sploh kdaj srečala | A |
skrpucalo. Spoznanje, da morava s Trnuljčico | narazen, | še ne pomeni, da je ne ljubim več ‒ nasprotno | A |
da nimava več nobene možnosti in da morava | narazen. | Razreznino na hrbtu moram nekako speti. | A |
priklenjen na vrv z zaklepom. Čimprej morava | narazen. | Pokažem ji z roko, naj gre. | A |
. stran 23 . \/ Po treh brcah sva skočila | narazen | in hip nato sva nadaljevala pot in razgovor | A |
vikom in krikom so planili bosi Polževčančki | narazen | in jo ubrali pred brizgalnico naprej.Precej | A |
velikega črnega psa. Vsi tam spodaj beže plaho | narazen, | dvorni sužnji.Pa briga se Azor za to jaro gospodo | A |
nasloni na ovalni rob skodelice, jih povleče malo | narazen | in sproži ven koničasti, trepetajoči jeziček | A |
druge kot prah ali cesta. Včasih in ko so bolj | narazen, | so kot točke kakšnih likov.Tudi svetilnost je | A |
šel, če bi se usmeril. Ustnice se pomaknejo | narazen | v miren, zbran in domala blažen nasmešek.Potem | A |
pa prime obleko za robova izreza in jo vleče | narazen. | Nato se z obrazom spet vrže v nasprotno steno | A |
zmoto poravnati, pri stopalih nekoliko bolj | narazen | hodile, kakor pa imajo pri nas drugih Adamovih | A |
istem mestu, tesno skupaj, pa vendar toliko | narazen, | da človek ni vedel, ali potujejo skupaj ali | A |
bilo, da so do grdega sprti. Sedeli so daleč | narazen | drug od drugega. Počasi se je pisarna pričela | A |
kot trden grad. ◆ Bratje in sestre se daleč | narazen | najbolj ljubijo. ◆ Brez borbe ni zmage. | A |
razen dveh koristnikov vedno huje tiščijo ‒ | narazen. | Bismarck, »pošteni mešetar«, izposluje na Berlinskem | A |
Najprej v hišo pravice. Nato pa zares | narazen. | Ne me zdaj kar obsojat. | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 44 144 244 344 444 544 644 744 844 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |