nova beseda iz Slovenije
ga je vendar neka čudna cut. »Kaj ste tako | naglo | obmolknili, gospod Kvas?« vpraša ga Marička | A |
uprla svoje bistro oko, opazila je menda to in | naglo | dejala: »O, že vidim, da je kaj takega, česar | A |
Marijanovega govora, razvi . / . / stran 138 . / del je | naglo, | kaj govorita, in obraz se mu je nekako čudno | A |
tleh pljunil in obrnil se. Ali ta srditost ga | naglo | neha, ko vidi, da je grajski gospod vzel prazno | A |
tukaj opraviti?« godrnja deseti brat ter se | naglo | zavije navzdol in potem počez.Pripognjen in | A |
pošteno in do dobrega ozmerjal. Pa ravno tako | naglo | se skesa in zopet usede. »Kaj jim čem?« pravi | A |
svojo sobo prišedši, je vžgal luč, potem pa | naglo | hodil po sobi gor in dol, kakor da bi nekaj | A |
je bil kakor zunaj: »Mojemu sinu Marijanu.« | Naglo | je mladenič pismo odprl in prebral.Kar je v | A |
Koj pa so mu prišle druge misli in koračil je | naglo | dalje po stezi. Prišedši iz ovinka in iz grmovja | A |
videl je, da je bil hlapec besedo pobral tako | naglo, | kakor jo je on brez premisleka izustil.»Ko bi | A |
mimo hlapca, a škripajoči sneg ga predrami, da | naglo | vzdigne glavo.Hlapčeva roka stisne kolec, a | A |
ne bi kaj hudega nameraval.« »Meni?« povzame | naglo | Sova in vstane s stola.Lice se mu čudno spači | A |
tebe in tvojo vrečo v dolino.« Nato fantin | naglo | oprta svojo krošnjo in odide po gozdu navzdol | A |
nikoli tega.« »Požeruh!« godrnjala je žena in | naglo | pospravila.»Da veš, nimaš mi kratko ni malo | A |
se dolgi gospod od vrha do do tal, obrne se | naglo | k pastirju in še en pot mu je moral povedati | A |
vežite, hudiči!« kričal je Domen. Kakor ovce se | naglo | razkropi krdelo lovcev po vrtu, za hišo in povsod | A |
lezla v hišo po palico in potem je švedrala | naglo, | kolikor ji je bilo moči, v vas in naravnost | A |
zad za ovinkom. To je bil vzrok, da je graščak | naglo | spremenil govor in glas.Stisne in potrese malo | A |
besedi je bil, da ga je razkačeni mladenič, | naglo | ko bi blisknilo, zgrabil za vrat.Omenili smo | A |
berač počenča z malho bolj na ramo in miga | naglo | naprej, godrnjaje sam pred seboj: »Ta se bo | A |
natihoma, skrivnostno. »Kaj klepečejo?« povzame | naglo | Sova. »I nu, zastopite me, jaz sem še zmerom | A |
v kateri kraj morajo bežati, in ko so jo res | naglo | pobrali proti južni strani. Ogenj se je bil | A |
»Tedaj oče te mlade deklice je nesrečno ali | naglo | smrt storil? Kaj se mu je zgodilo? | A |
kako nesrečna mora biti. Oče nenaravno ali vsaj | naglo | smrt storil, mati na umu bolna, deklica najbrž | A |
vam moram vse povedati (tu odide mlada gospica | naglo | proč v sobo) ‒ glavna stvar je, da je naša gospa | A |
bodite o tem, kasneje vam povem več,« šepeče | naglo | »teta« s prosečim glasom.Lisca je bilo skoro | A |
Lisec je hotel nekaj vprašati, a stara Senčarica | naglo | vstane in smejoč se pravi: »Oj, oj, gospod Lisec | A |
nikdar več me ne bode.« To je bilo sklenjeno | naglo. | Po nekolikem premisleku tudi še drugo. | A |
že v dvoru. Morala ga je tudi spoznati, ker | naglo | je prijela Senčarjevo za roko in rekla z vzhitom | A |
še brenčala po ušesu ‒ in tu je bil strah! | Naglo | prime luč, popade svoj nož na mizi in skoči | A |
neprijetni žar srditosti. Izpije svojo čašo in jo | naglo | med prsti vrti.Molk nastane precej dolg. | A |
doktorjem Zobrom tudi njega ni več iskal. On mu je | naglo | zopet oduren bil, zadnje njegove besede so se | A |
luknji umirati ‒ to se razume, ako smrt prej in | naglo | ne pride, kar bi mi bilo ljubše ‒ ko bi imel | A |
udeleženje pri zaroti je bilo 𠆭okazano’. Tako | naglo | je odšel.A meni ni prej nič povedal! | A |
Lisec zaradi svojega novega plana izstopiti. | Naglo | stopi v spodnji prostor.Zober je trdno spal | A |
naredil, potem pa prijel pajdaša in oba sta se | naglo | odpravila.Drugi izmed nju je celo pozabil svojo | A |
dá več?« zaslišal je Janez biriča klicati. | Naglo | je skočil na noge.Kaj je bilo, ki ga je pri | A |
Bog te obvaruj!« Rekši, odide Pavlek | naglo; | mlinar je gledal za njim, gledal zdaj keblico | A |
je povedal, v srd in sveto jezo spravila in | naglo | bi bil letel brat, kaj sovražni dunajski Židje | A |
»Že prav!« | Naglo | korači Šimen Pehar skozi več ulic in stopi potem | A |
kadar kdo pride iz gostilnice, vzdigne Božidar | naglo | glavo, nevoljen pa jo zopet pobesi, zakaj tiste | A |
dolgega časa! Pa ni še dolgo gledala po trgu, ko | naglo | glavico nazaj pomakne, okno zapre in se usede | A |
Vzrok se je koj pokazal, zakaj se je tako | naglo | umaknila. Nekaj trenutkov potem je bil namreč | A |
ko je slišala, da teta že iz cerkve pride, | naglo | pismo zvila in skrila v kraj, kakor si Tirtelj | A |
teptati in teptati. Ali prepozno je, kakor blisk | naglo | je vsa slama v ognju, cela lopa gori. Preden | A |
voza. V hipu sta bila pri drevesu in voznik | naglo | prereže jermenasti pas, na katerem je visel | A |
tujec bolj natanko pogleda, spreleté ga barve in | naglo | ga vpraša, kako se piše. »Tone Abranek.« | A |
trenutku koraki in razgovor dveh, ki sta se | naglo | bližala kraju.Po govorjenju in hoji spozna stari | A |
je stegovala čez okno ‒: to je Vilibald sam. | Naglo | je okno zaprla in skozi duri ven je letela po | A |
krik mlade lisice. Iskra upanja ga prešine, | naglo | ogrne plašč, prepaše meč in reče hlapcema, naj | A |
Štefeta. Roparji, videvši nove sovražnike, so se | naglo | umaknili in, ko je Rojar s svojimi na mesto | A |
med tatovi in razbojniki, uresničilo se je kaj | naglo. | Ta in oni je videl Vilibalda v tem okraju in | A |
dan stari hvalijo tiste čase, ko je šla kar | naglo | glava za glavo in ko sodba ni trpela leto in | A |
njegovo ime. Precej potem je odjezdil Rojar | naglo | s starcem na njegov dom. Stopivši v hišo, kjer | A |
dogodki so ga bili tolikanj potlačili, da se je | naglo | in vidno od dne do dne bolj bližal grobu.Preden | A |
Simon ga ni poslušal, zaprl je duri za seboj in | naglo | stopal po stopnicah dol. Deklica je slišala | A |
dva vkup. Ko so krdelo zapazili, sešli so se | naglo | na mestu, kjer je prej Sušnja videl petega plot | A |
opravljeno. Ko sta stopila v izbo, vstala je deklica | naglo | in nekako bledega lica vprašala, kaj se je zgodilo | A |
hipu zasliši, da se odspodaj vrata odpirajo, | naglo | skoči na okno.Sodnik, Grniščak in še trije meščanje | A |
odpeljali. Naposled se domisli, da je to treba | naglo | sodniku naznaniti. On je moder, imeniten mož | A |
zid, zdrsnil in omedlel na tla. Tudi grofa je | naglo | hudodelstvo tako prevzelo, da zaprva ni vedel | A |
Ta pa ni poslušal do kraja očetovih besed. | Naglo | ga je zmanjkalo z zida v dvorišče. Medtem so | A |
ki si mu jo naredil, pomnil me bodeš!« Zatém | naglo | odide.Tudi ciganke je zmanjkalo. | A |
orožnice, ki se je bila celo v dolino med kmete | naglo | raznesla. Sedel je med zaprašenimi starimi listinami | A |
pogleda ga pa tako temno izpod čela, da hlapec | naglo | izmakne glavo in duri za seboj zaloputne. »To | A |
stražnici še svetil, pričakovaje gospoda, spusti | naglo | viseči mostič in Peter gre s ciganom v dvor | A |
Pa tudi za to si je vedel poiskati tolažbe. | Naglo | se je bilo razširilo po okolici, da je krdelo | A |
prijeti. Zdajci pride Gospodova moč čezenj in | naglo | pretrga vrvi, kakor da bi bilo končevje; zgrabi | A |
sedeli še na konjih, priganjali so glavarja, naj | naglo | opravi, zato zgrabi stari hudodelnik slabega | A |
bil ciganu črepinjo razklal, ko bi ne bil tá | naglo | ko maček odskočil. Starec, ki je slonel o palici | A |
jel je na pomagaje klicati; vendar ciganje | naglo | poskačejo s konj in oba kmeta sta ležala pri | A |
preden je človek vedel, odjahali so bili cigani | naglo | ko strela.Oče Bemard omedli. | A |
Samol, ki mu je bil bratovega sinova prodal. | Naglo | poseže v žep in stisne možu dva zlata v roko | A |
za pas in Peter je bil prost. Hotel jo je | naglo | pobrusiti, da se ne bi vrag njegov spremislil | A |
odkupnine zanje. Ostanki kristjanske vojske se | naglo | umaknejo v gozde.Po deželi ni še nihče vedel | A |
grozoviti krik: »Allah, Allah!« in ko blisk se | naglo | začuje strašna beseda: »Turki!«In od vzhoda | A |
poslopja, v katerih so se rodili otroci, zdaj | naglo | zgorele, zažgane po vragovi roki. Pač je nekatera | A |
z drevesa in tako razdražil žival v drevesu. | Naglo | prihrumé sršeni iz dupla, vse rumeno jih je | A |
se tako grozno boji smrti. Po stezi odidejo | naglo | Turki na brzih konjih.Peter Kozjak je visel | A |
roge ima, pa ne bode, noge ima, pa ne kolovrati | naglo, | ampak lepo in počasi leze, kar je prav; ob kratkem | A |
pomagat. »Ubil sem ga?« zagrohoče se Anton, | naglo | stopi k ležečemu Stoklasu ter govori: »Pritajil | A |
Kaj si rekel?« »Nič!« odgovori brat duhovnik | naglo; | ustrašil se je bil vtisa, ki so ga naredile | A |
drugače z njim, brate moj.« Rekoč, naredi v zraku | naglo | s pestjo razumno znamenje. »Petinštirideset | A |
tukaj, hvala Bogu!« reče duhovnik, ko se jima | naglo | z vrha v dolinico razgled odpre, kjer je stal | A |
denar, to je vse.« »Misliš?« reče Anton in | naglo | vstane. »Gotovo in nekaj še imamo.« | A |
premišlja. »Jaz idem na morje,« reče potem | naglo. | »Poroči ti mojim prijateljem v Trst, naj skrbe | A |
licu spremenil, oči v starega pastirčka uprl in | naglo | vprašal: »Kje si to dobil, povej!« »Našel,« | A |
»Do zdaj še ne?« ponavlja ona strme. On | naglo | vstane in reče odločno: »Danes ni, da bi s teboj | A |
če hočeš pametnejša in boljša biti.« Rekši, | naglo | odide proti stopnicam, držečim do čolniča. | A |
kam ide,« Stari Jakob se pripogne in obrne. | Naglo | doide v ozkih ulicah Alberta ter ga zakliče | A |
položil in jo po imenu zaklical, obrnila se je | naglo, | hlastno in s ponavljanimi vzkliki njegovega | A |
zaiskre, srpo pogleda mater in jo šepetaje ter | naglo | vpraša: »Samo to še: ve li Anton, kje sem bila | A |
nikamor z doma šla dalje nego do cerkve. Z nekako | naglo | strastjo se je branila iti z možem h kakim daljnim | A |
katerega je bilo strah, kaj utegne še priti iz tako | naglo | in strašno razkritega tajnega greha. »Ljudje | A |
sitnosti zadajati. V tem premišljevanju je bil, ko | naglo | njegova žena v sobo stopi. »Graničarji gredo | A |
Kje je božji strah?« S tihim glasom, a | naglo | pristavi hišni: »Za božji čas, molči, molči | A |
mu prečitano pismo iztrga, čita in naposled | naglo | zmane papir v klobčič.Barvo z lica izgubi. | A |
Volkun je dvignil nos in napel ušesa, skočil | naglo | pred trop in ga zaustavil. Pazi! | A |
Ančkina, je začutil, kako mu hiti kri v glavo. | Naglo | je odprl leso in stopil pred trop, da je prej | A |
povedal kozam, katere je drevil pod Peči tako | naglo, | da so rožljali drobni zvončki v čredi kakor | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |