nova beseda iz Slovenije
štirih plazili vkreber, tako da so bili s svojimi | naglo | premikajočimi se zadki podobni velikim žužkom | A |
jo je še pravkar hromila. Luščila se je tako | naglo | in s takšno lahkoto, da je bilo, kakor da se | A |
Katarini in se že povrnil k Veroniki. Šepnil ji je | naglo, | z užitkom, ki se ga najbrž niti sam ni zavedal | A |
nedolžnih, ki verujejo v ljubezen!« je rekla in tako | naglo | izpila, da se je morala prijeti za prsi, ker | A |
tišine, somraka in najine bližine. Toda to je | naglo | minevalo, in tako sva se čez čas tudi že predajala | A |
kar je počela, dela sámo od sebe, obenem pa | naglo | in skoraj neslišno.Veronika jo je spremljala | A |
gredo tja, kamor njo vleče srce. Zdaj je hodila | naglo | in enakomerno, bila je mirna in zbrana, pazila | A |
DESETO POGLAVJE Veronika je | naglo | stopila naprej, kakor da so popustile zapornice | A |
nežnimi, zaskrbljenimi očmi. Martina pa se je | naglo | bližala in nestrpno odrivala vse, ki so ji bili | A |
je spominjal na posmrtno masko. Martina je | naglo | plačala in odšla.Udariti sta se morala, in to | A |
široki peščeni poti med barakami. Hodila je | naglo, | enakomerno, noge je čvrsto zasajala predse. | A |
hitro poljubila. Odtrgala se je od njega in se | naglo | vrnila v čakalnico.Nič več se ni razgledovala | A |
nevarna. Tudi teta Rozi je s svoje plati Martino | naglo | premerila od glave do nog. Martina je na sebi | A |
»Zbogom!« | Naglo | je naredila tistih nekaj korakov do temnega | A |
Nobenega odziva. Martina se je | naglo | odločila.Odšla je ven in pozvonila pri sosednjih | A |
Ustavi, no!« Šofer Tine si je | naglo | pogledal čez ramo, tako da je njegov šef, ki | A |
vozil!‘ Počakal je, da je Resnik skočil ven, in | naglo | potegnil naprej, za prvi vogal.Na varnem kraju | A |
rame in jo obrnil v svojo smer. S pogledom je | naglo | poiskal olimpijo s Tinetom in se za hip zresnil | A |
Resnik spravljal v red vse okrog sebe, ko je bil | naglo | in z velikim užitkom zmetal vase pol krožnika | A |
na list svojega blokca. Pisala je spretno in | naglo. | »Vaše je vse skupaj dva tisoč dvesto | A |
bila čista resnica. Hromil ga je občutek, da | naglo | izgublja zadnjo zalogo življenjske moči. | A |
razgledoval po njivah, ki so se na eni in drugi strani | naglo | umikale avtu. »Vaša ni nič slabša,« | A |
začetnicama na vogalčku in si obrisal usta. | Naglo | si je potegnil še po brkih in robec spravil | A |
polovičko žemlje brisal krožnik. Tončka je medtem | naglo | stopila k Tinetu in mu spustila ploščat zavitek | A |
pot,« je šepnila in se odmaknila enako tiho, | naglo, | kakor se je bila prikradla. Tine je | A |
negovane konce svojih tenkih prstov. Bine je | naglo | čečkal na svoj blok, odtrgal listek in ga položil | A |
mu je lepila na roko. Bine se je zahvalil in | naglo | odšel. Resnik se je naslonil na komolca | A |
nalogo, pa tudi manj snažno. Marelli se je | naglo | odločil. Sistematično in vročično, s | A |
Olgo. Po tistem je šlo vse skupaj čedalje bolj | naglo, | s pospeškom, proti hudiču. Samo da bi | A |
Najbrž so že doma. Tine je od sile | naglo | in sunkovito ustavil avto. Resnik je | A |
Zagledali so ga že od daleč. Šofer je | naglo | zavrl in trije možje so skočili iz kabine. | A |
Črni DKW je takoj ustavil. Resnik je ukrepal | naglo | in preudarno, kakor da je bil v tej minuti čakanja | A |
Šofer si je prizadeval, da bi vozil karseda | naglo | in brez tresenja, in ko so pridrveli v mesto | A |
rekel Resnik. Njegova pamet je delovala jasno in | naglo. | Ven ga hočejo spraviti. | A |
negibnega, toda še živega telesa naredila truplo. | Naglo | je stopil k mizi in prijel za Tinetovo zapestje | A |
Iznenada je zahupal. Fant na kolesu je | naglo | zapeljal prav na robnik in malo je manjkalo | A |
časa strmel v negibni ženin obraz, nato se je | naglo | sklonil in jo poljubil na čelo. »Ubožica | A |
« »Verjamem, verjamem« je pritrdil učitelj | naglo, | »saj to sem rekel, da se vas je bolj prijelo | A |
njegov oče sedal v kočijo, jim je mimogrede še | naglo | zašepetal: »Recite Ani, da je nikoli ne pozabim | A |
popraviti cvetje krog njega, v resnici pa je | naglo | ocenil višino podstavka, ki je presegla poldrugi | A |
zagnali za njim. Morda bi bila njihova borbenost | naglo | uplahnila, če bi se bil Lovrek še enkrat ustavil | A |
Le denarja ne bo dovolj ...« »Moja stvar,« je | naglo | pripomnil grof. »No, morda bi šlo celo | A |
»Fant, fant!« ga pokliče nežen glas, da se | naglo | zavrti v njegovi smeri. Pred njim stoji | A |
novemu boju, k zadnji preizkušnji? Zdaj poročnik | naglo | vstane in zamrmra: »Glej, glej, stari znanci | A |
navalu silnega, prsi razganjajočega hrepenenja je | naglo | dodal: »Nu, dobro! | A |
nisem vzbudil na Dnestru.“ Vstal sem ter se | naglo | oblekel; nato sva šla v spodnjo izbo, kjer je | A |
Pohrkal je, prislonil pipo v kot ter si natočil | naglo | kozarček slivovke.Njegov obraz je bil mahoma | A |
senca županje same. Njena usta so govorila tako | naglo, | da je bila ena beseda za dolgih devet. ”Jaz | A |
duri v cerkev; ključ je bil v ključavnici. | Naglo, | s sklonjeno glavo je stopal mimo velikega oltarja | A |
slamnik, na njem visoko belo pero. Hodila je | naglo | in lahko, ob vsakem koraku je smehljaje pokimala | A |
megla nenadoma razmeknila ter je izginila tako | naglo | in brez sledu, kakor da jo je bilo svetlo jutranje | A |
velikim hrupom odprla vrata. Zapel je zvonec | naglo | in tenko, da je ščemelo po ušesih - morda se | A |
mestu, toda hipoma se je domislil in vrnil se je | naglo, | ves v strahu, pijan in brezumen. Stal je | A |
globoko, kakor v mehko ilovico. Danijel je stopal | naglo | čez dvorišče, roké v suknji in ovratnik visoko | A |
pozdravljal z obema rokama. ”Hej, kam tako | naglo, | gospod kancelist?“ Jareba je zgrabil tolik | A |
daleč, že v mraku. ”Le hitro, prijatelj, le | naglo, | le ročno!Kozarec je poln in čaka!“ | A |
objel okoli vratu. Jareb je zakašljal, nato je | naglo | izpraznil kozarec ... ”Konec je!“ je premislil | A |
Ofelija je gledala v mesec, ki se je vzpenjal | naglo | višje in je bil zmerom manjši in svetlejši. | A |
odprl nastežaj ogromni črni kljun ter kričal | naglo, | zmerom hitreje in glasneje, presunljivo in rezko | A |
vodil, z brezovko nas je tepel, kadar nismo | naglo | stopili; pa še črhnili nismo. Zemlja je naša | A |
in zlovoljen; zamrmral sem psovko in sem se | naglo | okrenil, da bi šel.On me je prijel trdo za ramo | A |
ne dobrote, ne hvaležnosti. Krčmarica je z | naglo | roko odrinila denar ter se zvonko zasmejala | A |
”No ... glejte!“ Pil sem | naglo, | vino me je omamilo; in omamilo me je silno poželenje | A |
trebuh kakor pokošene, vzdignile so se prav tako | naglo, | korakale v to smer, v ono smer, spustile se | A |
vratom in glava se je nagnila nizdol. Takrat je | naglo | in nemirno, kakor da je bil zgrešil pot, priplezal | A |
Izpregovoriti je hotel, toda okrenil se je | naglo | in je stopil k oknu.Marta je šla v kuhinjo. | A |
potegnil si je z dlanjo preko čela, nato pa je | naglo | in molče odprl. Topel vzduh mi je puhnil | A |
in tudi na njenih licih so bile rdeče lise. | Naglo | je povečerjal, nato je stopil k otroku, ki je | A |
obraz iz teme, bled in spačen ... Kačur se je | naglo | okrenil. V gostilni poleg dvorane so ga pozdravi | A |
183 . / Stopila je proti durim, nato se je | naglo | okrenila in je izginila v mraku. Šele pol ure | A |
pogledom, stopila si proti durim, nato si se | naglo | okrenila in si šla ...In jaz sem bil poet, ki | A |
smehljal, da so se mu tresli brki in mežikal je | naglo | z malimi, hudobnimi očmi.”Kaj morda vé?“ sem | A |
preproge. Nato je prišla ozka senca, šinila je | naglo | po preprogi ter se vzdignila na steni.Lepa dama | A |
travnika. Hladen veter je pihal, oblaki so leteli | naglo, | vstajali so na vzhodu, razpadali kakor preperelo | A |
razbeljenem čelu mu je tekel mrzel pot. Pil je | naglo, | kozarec za kozarcem, in misli so se mu medle | A |
izpreletelo, kri mu je izginila iz lic in vstal je | naglo. | ”Grem samo malo pogledat ... rad bi ga videl | A |
139 . / si je upal odpreti duri in odhajal je | naglo, | kakor da bi bežal, oddehnil se je zunaj in laže | A |
je stisnilo srce od žalosti, Lojze pa se je | naglo | iztreznil. ”Kod ste hodili tako dolgo?“ | A |
šibila; in pod bremenom bridkosti se je hrbet | naglo | krivil.Bil je zdaleč kakor tisti bolnik, ki | A |
ti storila?“ Udaril je s peto ob tla, stopil | naglo | do duri in nazaj do zofe. ”Daj no že! | A |
blagoslovu. Nato je Matijče vdrugič zamahnil z | naglo | roko ter zagrabil svojo misel, morda le zato | A |
prešerno, komaj prikrito vprašanje v črnih očeh. | Naglo | je izpraznil stekleničico ter si naročil drugo | A |
da bi podaljšali to lepo minuto in hlastno in | naglo | smo pili radost spoznanja v prepolnih požirkih | A |
zapaženo zaradi bolezni. In kar so govorili tako | naglo, | zasoplo in razdraženo, so bili pljunki; švigali | A |
potem je skoro bežal proti mestu. Hodil je | naglo | več kakor poldrugo uro, a čutil ni najmanjše | A |
in tiha; široko vejevje se ne gane. Ona hodi | naglo, | z drobnimi, lahkimi koraki, toliko da se dotika | A |
priskutno besedo.“ Stopil je korak naprej, | naglo | in trdo, s sključenim hrbtom. Gledala je nanj | A |
daj, saj si me časih rada imela ...“ Ozrl se je | naglo | v stran, trepetajoča njegova desnica je iskala | A |
Ti ...!“ Izpljunil je kletev, okrenil se | naglo | ter se napotil v krčmo. Počasi je vzdignila | A |
brata, kaj počenja z otrokom!“ Deseti brat je | naglo | pomežiknil. ”Zdelo se mi je, Francka, da | A |
ustnice so mu zatrepetale, kakor da je hotel | naglo | odgovoriti. Del je klobuk na glavo in si ga | A |
177 . / To je lepo od vaju ...“ Bukovec je | naglo | vstal, Demšar pa se je ozrl po sobi kakor v | A |
najin brat je in drugega nikogar!“ Molčé in | naglo | sva stopala po beli cesarski cesti, kakor da | A |
stal na pragu: ”Bog daj dober večer! Kam tako | naglo? | “ V tistem trenotku, ko je kanila prva težka | A |
/ stran 197 . / Župnik se je okrenil in je | naglo | pobegnil.Ob zidu je slonel kmet, prižigal si | A |
šel mimo ter se ozrl. Oblekel in obul se je | naglo. | Ura na steni je kazala sedmo. | A |
dragi, le eno ... vame veruj!“ Okrenila se je | naglo | in je šla. ”Tako je zdaj vse v redu!“ je | A |
je udaril v lice z vso široko dlanjo; nato je | naglo | pognal svoja konja ter se ni več ozrl po meni | A |
pogleda se je videlo, kot da je mislil na svoje | naglo | in z gnusom spacane portrete mesarjev in hišnih | A |
-“ Koprivnik se je | naglo | okrenil; hotel je končati razgovor, ki je bil | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |