nova beseda iz Slovenije

naglo (1.101-1.200)


štirih plazili vkreber, tako da so bili s svojimi      naglo      premikajočimi se zadki podobni velikim žužkom  A
jo je še pravkar hromila. Luščila se je tako      naglo      in s takšno lahkoto, da je bilo, kakor da se  A
Katarini in se že povrnil k Veroniki. Šepnil ji je      naglo,      z užitkom, ki se ga najbrž niti sam ni zavedal  A
nedolžnih, ki verujejo v ljubezen!« je rekla in tako      naglo      izpila, da se je morala prijeti za prsi, ker  A
tišine, somraka in najine bližine. Toda to je      naglo      minevalo, in tako sva se čez čas tudi že predajala  A
kar je počela, dela sámo od sebe, obenem pa      naglo      in skoraj neslišno.Veronika jo je spremljala  A
gredo tja, kamor njo vleče srce. Zdaj je hodila      naglo      in enakomerno, bila je mirna in zbrana, pazila  A
DESETO POGLAVJE Veronika je      naglo      stopila naprej, kakor da so popustile zapornice  A
nežnimi, zaskrbljenimi očmi. Martina pa se je      naglo      bližala in nestrpno odrivala vse, ki so ji bili  A
je spominjal na posmrtno masko. Martina je      naglo      plačala in odšla.Udariti sta se morala, in to  A
široki peščeni poti med barakami. Hodila je      naglo,      enakomerno, noge je čvrsto zasajala predse.  A
hitro poljubila. Odtrgala se je od njega in se      naglo      vrnila v čakalnico.Nič več se ni razgledovala  A
nevarna. Tudi teta Rozi je s svoje plati Martino      naglo      premerila od glave do nog. Martina je na sebi  A
»Zbogom!«      Naglo      je naredila tistih nekaj korakov do temnega  A
Nobenega odziva. Martina se je      naglo      odločila.Odšla je ven in pozvonila pri sosednjih  A
Ustavi, no!« Šofer Tine si je      naglo      pogledal čez ramo, tako da je njegov šef, ki  A
vozil!‘ Počakal je, da je Resnik skočil ven, in      naglo      potegnil naprej, za prvi vogal.Na varnem kraju  A
rame in jo obrnil v svojo smer. S pogledom je      naglo      poiskal olimpijo s Tinetom in se za hip zresnil  A
Resnik spravljal v red vse okrog sebe, ko je bil      naglo      in z velikim užitkom zmetal vase pol krožnika  A
na list svojega blokca. Pisala je spretno in      naglo.      »Vaše je vse skupaj dva tisoč dvesto  A
bila čista resnica. Hromil ga je občutek, da      naglo      izgublja zadnjo zalogo življenjske moči.   A
razgledoval po njivah, ki so se na eni in drugi strani      naglo      umikale avtu. »Vaša ni nič slabša,«  A
začetnicama na vogalčku in si obrisal usta.      Naglo      si je potegnil še po brkih in robec spravil  A
polovičko žemlje brisal krožnik. Tončka je medtem      naglo      stopila k Tinetu in mu spustila ploščat zavitek  A
pot,« je šepnila in se odmaknila enako tiho,      naglo,      kakor se je bila prikradla. Tine je  A
negovane konce svojih tenkih prstov. Bine je      naglo      čečkal na svoj blok, odtrgal listek in ga položil  A
mu je lepila na roko. Bine se je zahvalil in      naglo      odšel. Resnik se je naslonil na komolca  A
nalogo, pa tudi manj snažno. Marelli se je      naglo      odločil. Sistematično in vročično, s  A
Olgo. Po tistem je šlo vse skupaj čedalje bolj      naglo,      s pospeškom, proti hudiču. Samo da bi  A
Najbrž so že doma. Tine je od sile      naglo      in sunkovito ustavil avto. Resnik je  A
Zagledali so ga že od daleč. Šofer je      naglo      zavrl in trije možje so skočili iz kabine.   A
Črni DKW je takoj ustavil. Resnik je ukrepal      naglo      in preudarno, kakor da je bil v tej minuti čakanja  A
Šofer si je prizadeval, da bi vozil karseda      naglo      in brez tresenja, in ko so pridrveli v mesto  A
rekel Resnik. Njegova pamet je delovala jasno in      naglo.     Ven ga hočejo spraviti.   A
negibnega, toda še živega telesa naredila truplo.      Naglo      je stopil k mizi in prijel za Tinetovo zapestje  A
Iznenada je zahupal. Fant na kolesu je      naglo      zapeljal prav na robnik in malo je manjkalo  A
časa strmel v negibni ženin obraz, nato se je      naglo      sklonil in jo poljubil na čelo. »Ubožica  A
« »Verjamem, verjamem« je pritrdil učitelj      naglo,      »saj to sem rekel, da se vas je bolj prijelo  A
njegov oče sedal v kočijo, jim je mimogrede še      naglo      zašepetal: »Recite Ani, da je nikoli ne pozabim  A
popraviti cvetje krog njega, v resnici pa je      naglo      ocenil višino podstavka, ki je presegla poldrugi  A
zagnali za njim. Morda bi bila njihova borbenost      naglo      uplahnila, če bi se bil Lovrek še enkrat ustavil  A
Le denarja ne bo dovolj ...« »Moja stvar,« je      naglo      pripomnil grof. »No, morda bi šlo celo  A
»Fant, fant!« ga pokliče nežen glas, da se      naglo      zavrti v njegovi smeri. Pred njim stoji  A
novemu boju, k zadnji preizkušnji? Zdaj poročnik      naglo      vstane in zamrmra: »Glej, glej, stari znanci  A
navalu silnega, prsi razganjajočega hrepenenja je      naglo      dodal: »Nu, dobro!   A
nisem vzbudil na Dnestru.“ Vstal sem ter se      naglo      oblekel; nato sva šla v spodnjo izbo, kjer je  A
Pohrkal je, prislonil pipo v kot ter si natočil      naglo      kozarček slivovke.Njegov obraz je bil mahoma  A
senca županje same. Njena usta so govorila tako      naglo,      da je bila ena beseda za dolgih devet. ”Jaz  A
duri v cerkev; ključ je bil v ključavnici.      Naglo,      s sklonjeno glavo je stopal mimo velikega oltarja  A
slamnik, na njem visoko belo pero. Hodila je      naglo      in lahko, ob vsakem koraku je smehljaje pokimala  A
megla nenadoma razmeknila ter je izginila tako      naglo      in brez sledu, kakor da jo je bilo svetlo jutranje  A
velikim hrupom odprla vrata. Zapel je zvonec      naglo      in tenko, da je ščemelo po ušesih - morda se  A
mestu, toda hipoma se je domislil in vrnil se je      naglo,      ves v strahu, pijan in brezumen. Stal je  A
globoko, kakor v mehko ilovico. Danijel je stopal      naglo      čez dvorišče, roké v suknji in ovratnik visoko  A
pozdravljal z obema rokama. ”Hej, kam tako      naglo,      gospod kancelist?“ Jareba je zgrabil tolik  A
daleč, že v mraku. ”Le hitro, prijatelj, le      naglo,      le ročno!Kozarec je poln in čaka!“   A
objel okoli vratu. Jareb je zakašljal, nato je      naglo      izpraznil kozarec ... ”Konec je!“ je premislil  A
Ofelija je gledala v mesec, ki se je vzpenjal      naglo      višje in je bil zmerom manjši in svetlejši.  A
odprl nastežaj ogromni črni kljun ter kričal      naglo,      zmerom hitreje in glasneje, presunljivo in rezko  A
vodil, z brezovko nas je tepel, kadar nismo      naglo      stopili; pa še črhnili nismo. Zemlja je naša  A
in zlovoljen; zamrmral sem psovko in sem se      naglo      okrenil, da bi šel.On me je prijel trdo za ramo  A
ne dobrote, ne hvaležnosti. Krčmarica je z      naglo      roko odrinila denar ter se zvonko zasmejala  A
”No ... glejte!“ Pil sem      naglo,      vino me je omamilo; in omamilo me je silno poželenje  A
trebuh kakor pokošene, vzdignile so se prav tako      naglo,      korakale v to smer, v ono smer, spustile se  A
vratom in glava se je nagnila nizdol. Takrat je      naglo      in nemirno, kakor da je bil zgrešil pot, priplezal  A
Izpregovoriti je hotel, toda okrenil se je      naglo      in je stopil k oknu.Marta je šla v kuhinjo.  A
potegnil si je z dlanjo preko čela, nato pa je      naglo      in molče odprl. Topel vzduh mi je puhnil  A
in tudi na njenih licih so bile rdeče lise.      Naglo      je povečerjal, nato je stopil k otroku, ki je  A
obraz iz teme, bled in spačen ... Kačur se je      naglo      okrenil. V gostilni poleg dvorane so ga pozdravi  A
183 . / Stopila je proti durim, nato se je      naglo      okrenila in je izginila v mraku. Šele pol ure  A
pogledom, stopila si proti durim, nato si se      naglo      okrenila in si šla ...In jaz sem bil poet, ki  A
smehljal, da so se mu tresli brki in mežikal je      naglo      z malimi, hudobnimi očmi.”Kaj morda vé?“ sem  A
preproge. Nato je prišla ozka senca, šinila je      naglo      po preprogi ter se vzdignila na steni.Lepa dama  A
travnika. Hladen veter je pihal, oblaki so leteli      naglo,      vstajali so na vzhodu, razpadali kakor preperelo  A
razbeljenem čelu mu je tekel mrzel pot. Pil je      naglo,      kozarec za kozarcem, in misli so se mu medle  A
izpreletelo, kri mu je izginila iz lic in vstal je      naglo.      ”Grem samo malo pogledat ... rad bi ga videl  A
139 . / si je upal odpreti duri in odhajal je      naglo,      kakor da bi bežal, oddehnil se je zunaj in laže  A
je stisnilo srce od žalosti, Lojze pa se je      naglo      iztreznil. ”Kod ste hodili tako dolgo?“   A
šibila; in pod bremenom bridkosti se je hrbet      naglo      krivil.Bil je zdaleč kakor tisti bolnik, ki  A
ti storila?“ Udaril je s peto ob tla, stopil      naglo      do duri in nazaj do zofe. ”Daj no že!  A
blagoslovu. Nato je Matijče vdrugič zamahnil z      naglo      roko ter zagrabil svojo misel, morda le zato  A
prešerno, komaj prikrito vprašanje v črnih očeh.      Naglo      je izpraznil stekleničico ter si naročil drugo  A
da bi podaljšali to lepo minuto in hlastno in      naglo      smo pili radost spoznanja v prepolnih požirkih  A
zapaženo zaradi bolezni. In kar so govorili tako      naglo,      zasoplo in razdraženo, so bili pljunki; švigali  A
potem je skoro bežal proti mestu. Hodil je      naglo      več kakor poldrugo uro, a čutil ni najmanjše  A
in tiha; široko vejevje se ne gane. Ona hodi      naglo,      z drobnimi, lahkimi koraki, toliko da se dotika  A
priskutno besedo.“ Stopil je korak naprej,      naglo      in trdo, s sključenim hrbtom. Gledala je nanj  A
daj, saj si me časih rada imela ...“ Ozrl se je      naglo      v stran, trepetajoča njegova desnica je iskala  A
Ti ...!“ Izpljunil je kletev, okrenil se      naglo      ter se napotil v krčmo. Počasi je vzdignila  A
brata, kaj počenja z otrokom!“ Deseti brat je      naglo      pomežiknil. ”Zdelo se mi je, Francka, da  A
ustnice so mu zatrepetale, kakor da je hotel      naglo      odgovoriti. Del je klobuk na glavo in si ga  A
177 . / To je lepo od vaju ...“ Bukovec je      naglo      vstal, Demšar pa se je ozrl po sobi kakor v  A
najin brat je in drugega nikogar!“ Molčé in      naglo      sva stopala po beli cesarski cesti, kakor da  A
stal na pragu: ”Bog daj dober večer! Kam tako      naglo?     “ V tistem trenotku, ko je kanila prva težka  A
/ stran 197 . / Župnik se je okrenil in je      naglo      pobegnil.Ob zidu je slonel kmet, prižigal si  A
šel mimo ter se ozrl. Oblekel in obul se je      naglo.     Ura na steni je kazala sedmo.   A
dragi, le eno ... vame veruj!“ Okrenila se je      naglo      in je šla. ”Tako je zdaj vse v redu!“ je  A
je udaril v lice z vso široko dlanjo; nato je      naglo      pognal svoja konja ter se ni več ozrl po meni  A
pogleda se je videlo, kot da je mislil na svoje      naglo      in z gnusom spacane portrete mesarjev in hišnih  A
-“ Koprivnik se je      naglo      okrenil; hotel je končati razgovor, ki je bil  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA