naglo (1.701-1.800)

Ti prideš gotovo?« »Sigurno!« odgovori oni	naglo,	pa takoj mu je bilo skoro žal; izgovoril bi	A
vrata in v salon stopi ‒ Elza. Hrast ji gre	naglo	naproti. »Oh, mislil sem, da vas nocoj ne bodemo	A
Guvernanta je zardela; a po kratkem molku reče	naglo:	»Jaz sem vas morda nehote razžalila?Pomisliti	A
mirni advokat. »Pa nekaj vendar še!« reče zopet	naglo	guvernanta ter upre svoje modre oči v mladega	A
vprašanju ni bil ugoden. »Tudi!« reče Hrast	naglo	in odločno ter vstane s stola. Ko blisk se je	A
popolnoma miren; kesal se je, da mu je bila tako	naglo	ušla ona beseda, in zapeljivi smehljaj krasne	A
Oprostite me za en trenutek,« dejal je zopet	naglo,	»v garderobi imam nekaj za vas!« Rekši, odide	A
doline v obližju. Onih prostih nekaj tednov je	naglo	minilo in potem se je pričel zanj zopet stari	A
prikrivate!« »Tu ni govora o nevarnosti,« oporeka on	naglo,	»nikar se ne vznemirjajte zaradi tega; o priliki	A
nego s samostalno sodbo. Pa otresel se je	naglo	te misli ter dejal po kratkem molku: »Jaz nisem	A
velikotedensko razpoloženi, gospodična!« reče potem	naglo.	Začutil je instinktivno, da se guvernanta namerava	A
izpustiti. »Gospodična!« izustil je po tihem,	naglo	in skoro hripavo. Stala sta na prostem polju	A
oblačkov. Elza je povesila oči, a potem se	naglo	ozrla gor proti gra du ter skušala odtegniti	A
neprilična priča temu prizoru. »Zbogom,« dejala je	naglo	nemški; z lica ji je odsevala lahka rdečica	A
plesalko ter v rokah in ob vsem životu čuti, kako	naglo	vre njej kri po žilah. Gori v kotu dvorane blizu	A
pulila široki svilnati trak ob svojem šopu in	naglo	dvakrat zaporedoma ozrla se v Hrasta; pa vselej	A
vas«, a ne »nas zanemarja«. Pa vendar se je	naglo	in s smehljajem obrnila ter rekla sodnikovi	A
rade romajo, gospod Meden!« Le-ta se je ozrl	naglo	na njen šopek, kajti tudi tega je bil on prinesel	A
dobite; ta roža velja zanj!« pristavi potem	naglo.	Megli je podrlo sicer to polovico veselja, toda	A
takoj, ko jo je prijel čez pas. Zasukala sta se	naglo	in on jo je strastno pritisnil k sebi. Ni mu	A
pravice tako govoriti, milostiva,« dejal je	naglo,	toda jako pohlevno. »Prav imate!	A
»Gospa! Milostiva,« dejal je potem	naglo,	»ali veste, ali znate, kaj je ljubezen?« »Jaz	A
vedel, kam meri ona. Guvernanta pa je stopila	naglo	v drugi konec cvetnjaka, kjer so nad toplico	A
je vzela zopet pletenje v roke, Hrast pa je	naglo	spravil korčkov cvet v listnico.Toda svoje razburjen	A
listnico. Toda svoje razburjenosti ni mogel tako	naglo	zmagati niti prikriti; ugodno je le bilo, da	A
odpeljati, pa novcev niste imeli!« ustavi ga Hrast	naglo,	da zapreči povest, katero so vsi od besede do	A
soprogu, a v tem trenutku je pogledala še enkrat	naglo,	bliskoma doktorja in noga ji je hotela zastati	A
se je zgodilo vse v enem trenutku. Stopila je	naglo	naprej in lice ji je na lahko zardelo, ko je	A
je čul glas stopinje; pa zaman. Ko je šel	naglo	s povešeno glavo proti Borju, bilo mu je v mislih	A
prihaja: tako je obledel. A ohrabril se je	naglo.	»Kaka sorodnica morda!« reče tako mirno, kakor	A
zvit je bil tudi ta doktor. »Ah,« dejal je	naglo	in začudeno, »milostiva, vi vendar niste gospica	A
Boleška. »Tedaj ni bila tako krasna,« izusti on	naglo,	pa takoj hitro popravi: »No, krasna ‒ krasna	A
pa je bil zdaj trden. »Prav imaš,« dejal je	naglo,	»zamislil sem se skoro v ona leta; lepa so bila	A
je spoznal, da ni več varno zanj, in odšel je	naglo	za okrajnim glavarjem, kateremu se je položaj	A
Ubraniti se mu ni mogla, pa izvila se mu je	naglo;	besede ni mogla najti, le stekla je naprej,	A
poslavljal, niso besedice čuli. Potem pa je	naglo	stopila k vozu.Malo pozneje je izginil voz v	A
hitro, časih pa počasi,« odgovoril je doktor ter	naglo	stopil naprej. Istega večera se je Tileh razgovarjal	A
bolj smešno zdelo nego drugo. Obrnil se je ter	naglo	odšel z vrta, ne da bi se enkrat ozrl. »Jaz	A
obstal je nehote ter zrl za vozom, kateri je	naglo	izginil za bližnjim ovinkom. Potem pa se je	A
sebi. Pa izvila se mu je odločno ter stopila	naglo	v stran na stezo, katera je vodila proti pristavi	A
»Zbogom!« odgovorila je po tihem ter odšla	naglo	po stezi proti domu in tem hitreje, čim bolj	A
voza se je začul pred gradom. Elza je vstala	naglo	iz naslanjača. »Torej pozabljeno!« ponavljala	A
poslušala ni. Slovo novoporočenih se je vršilo	naglo,	čeravno med glasnim hrupom in šumom ostalih	A
strani, in ker ni pil svojega vina, umaknil se je	naglo.	A malo je še moral podražiti starega.	A
sedi sosed Goropečnik v prvi sobi; zaprl je	naglo	duri, potem pa jel premetavati obleko, robce	A
»Ali si že okopal krompir?« vprašala je ona	naglo.	»Že, že ‒ suho je, suho!« odgovoril je Ostriženec	A
je to!« pritrdil je Ostriženec, skril podobo	naglo	pod robec in odšel iz sobe. Vrnil se je naglo	A
naglo pod robec in odšel iz sobe. Vrnil se je	naglo	in našel Molka stoječega sredi sobe in oprtega	A
vajeti v roki skočil na sedež poleg njega in	naglo	odvil zaverilo.Voz je stekel in kobila je potegnila	A
tikati tesneje kobilinih čeljusti Zavozil je	naglo	na županovo dvorišče ter, ne da bi zinil, izpregel	A
navaden pri ljudeh, ki mnogo bero, a ljubijo	naglo	razliko v taki duševni hrani. »Koliko je pač	A
vzdramil. »Si li zadovoljen ‒ Janez?« vprašal je	naglo	ter uprl svoj temni, bodeči pogled v župnikovo	A
rdečica oblila župnikovo lice. »Še!« dejal je	naglo	ter pristavil: »Za kratek čas!« »Srečen človek	A
gospod je to, jako ljubezniv!« pristavi potem	naglo.	»Ga li poznate?«	A
poetična ali romantična, priskočil je Vran vendar	naglo	in veselo in pomagal deklici pobirati raztresene	A
Zopet ni imel več besede. Ona se je	naglo	ozrla vanj in v osebi in na licu Petrovem je	A
da se izogne vsakemu snitju z ono ženo ‒ tako	naglo	se mu je omajal ta ukrep; prejšnji mir se mu	A
osupnilo. »Jaz nikakor ne silim,« omenil je Janez	naglo	in skrbno; »ako te ne miče, ostaniva doma.«	A
gabrove lope, dve dami, katerih ena jim je stopila	naglo	naproti. Bila je Helena.	A
ga je bila minila. Hipno se obrne baronica	naglo	k njemu. »Hvala vam ‒ gospod Vran ‒ tisočerna	A
ni več tu ‒« »Je li odšel?« vprašal je sodnik	naglo.	»Da, da ‒ pred par dnevi!«	A
vtem tudi nista čula, da je po klancu navzgor	naglo	pridrdral vozič ter obstal pred gradom.Tudi	A
Janezom. Uršinega ogovora še čul ni, nego šel je	naglo	po stopnicah v prvo nadstropje, vžgal si luč	A
tam župnika. Ko je le-ta vstopil, šel mu je	naglo	naproti. »Kaj je z baronom?« vprašal je polglasno	A
»Da da, takrat na Kremenu!« povzame Pavel	naglo.	»Saj nisem pravil še nikomur - kaj bi tudi?	A
dokazati ob raznih prilikah. Zato je tudi sedaj	naglo	odšel od slavoloka in krenil proti Kračevi krčmi	A
zakaj se pa ti še nisi?« Ti vprašanji sta bili	naglo	izpregovorjeni drugo za drugim.Prvič je vprašal	A
« Deklica ne odgovori ničesar, ampak se mu	naglo	izvije; Valentin se smeje, Pavel pa jezno gleda	A
Prej - - kdaj prej?« Gospa Vrbanojeva si je	naglo	otrla solze in stopila na stezico, ki je tekla	A
adjunkt Pavel, ki je ravno prispel do družbe ter	naglo	našel predmet, na katerega je hotel obrniti	A
besedah je povzročil, da se je Vrbanoj zopet	naglo	obrnil. »Jaz?	A
Vrbanojka in se oklene Pavlove roke, ki jo je bil	naglo	ponudil.Tako odideta k ognju, sodnik pa malomarno	A
Dovolite li?« Ančka ne zine besede, nego	naglo	položi roko v Pavlovo.Valentin zadovoljen odide	A
ter kvartali, uprizorili so plešoči mladeniči	naglo	obednico; tu so imeli pečeni purani izprva največjo	A
polglasno zažvižga in prestopi sobo do vrat; tam se	naglo	obrne in deje na pol proseče, na pol pa, kakor	A
je sluga odšel, in skočil kvišku. Potem pa je	naglo	premeril sobo, ne da bi stopil k vratom, in	A
naj pokliče pisarja in stranke. Obravnaval je	naglo,	časih nekoliko nestrpno, potem je dolgočasno	A
Urška!« reče smeje se in hiti navzdol. A on je	naglo	zopet pri njej ter jo pridrži za roko. »Urška	A
prvi Omahnež ter izvleče pipo. Jurca mu ga	naglo	ponudi. »Le vesel bodi, Jurca; ta fant je vseh	A
zopet igral s trsko. »Cilka!« dejal je zdajci	naglo,	ali polglasno.»Cilka!	A
in z roko potegnil preko čela. Potem se je	naglo	obrnil k deklici. »Ti misliš še na ‒ onega!	A
obraz, »Šimon naj bo, Šimon!« dejal je potem	naglo.	Tačas sta se ujela z ženo v pogledu in oba za	A
mi dotični akt.« Prelistkal in prečital je	naglo,	kar je bilo treba, ter smehljaje se dejal:	A
malo spehani obrazek dekličin in potem, zopet	naglo	pogledavši elegantno njeno opravo, sodil je	A
živi, ker je v življenje posajen. Tako ju je	naglo	razsodil Kosan, ko je stopal čez goste korenine	A
Pa premagal se je. »Res je!« reče	naglo,	»srečala sva se včeraj z gospodično in jaz sem	A
se bodete vi vrnili na Laško?« vpraša potem	naglo	ona. »Da, vrnil se bom!«	A
mnogo. Ali vaši starši še živé?« vpraša zopet	naglo	slikarja. »Mati ‒ očeta nimam več!«	A
ravno čez prag, da se napoti v grad. Ozrl se je	naglo	v njo, kajti v besedah njenih čutil je nekaj	A
začasno uredil za svoj ateljé. Delo šlo mu je	naglo	od rok, čeravno sam konca ni želel.Med njegovim	A
mlad. Lahkomiselnost mladostna pobila mu je	naglo	skrbi o materinem oporekanju, a tu mu ni mogla	A
kolovoz, ki je vodil do grada; hodil danes ni tako	naglo	ko navadno. Na ovinku, izza katerega se mu je	A
Ali ne čuješ korakov tam na ovinku?« vpraša	naglo	čez nekoliko trenutkov ter prime teto za roko	A
ter se obrne k vratom. Ona se ozre še en pot	naglo	po podobi, katera jo je bila tako vznemirila	A
se mu je pri tem malo stresnila. Stopil je	naglo	v svojo sobo nazaj in tu še enkrat prečital	A
in to, to je moška pisava!« Pri tem potegne	naglo	uro in, pozvonivši slugi, reče odločno sam pri	A
naselišču. Huj, kako so bile mravlje razburjene,	naglo	sem ter tja so tekale od straha in srda, ko	A
pogladi. Izpodbode konja, ki je urno povzel	naglo	dirjanje po ravni, gladki cesti. Kosci, ki so	A
Vinka. Ta vzame molče nabito strelbo, pomeri	naglo	in ustreli ter zadane sredo. »Izvrstno!« zakliče	A
pa se je zaplela tale stava: »Čakaj, odprem	naglo.	Ako bode na tisti strani, katera se mi bode sama	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani