naglo (1.001-1.100)

eganjajočim Slovenom zastrupljene strelice. Iztok je	naglo	uvidel, da je pogon brezuspešen.Nizki in trudni	A
Vihar je izbruhnil. Poslanci so	naglo	odjezdili.Za njimi so se dvigala kopja rožljali	A
vračala z zamahnjenim orožjem. Sloveni so izgubili	naglo	pogum, pričeli so bežati, za njimi so se ulile	A
ob znamen . / . / stran 108 . / ju pa jo je	naglo	umaknil, odvezal konja in se popel zopet v sedlo	A
skozi južna vrata v pristanišče. Rustik je	naglo	prepoznal brzo jadrnico.Bila je najboljša vojna	A
Irena pri meni in da je tvoja.« Azbad se je	naglo	okrenil, natočil čaši, da se je kipeče vino	A
Mignila je, naj počaka, da pojde na vrt k Ireni.	Naglo	se je vrnila in povedala, da je ni več pod platano	A
Azbadovo pismo. Sužnja je segla po njem in	naglo	brala. »Ne zaupaj, prejasna!	A
verjamem, pa so me varali vaši pogledi!« Izpil je	naglo,	v lice mu je zaplulo nekaj krvi, Nato se je	A
mu je zdelo, je nekaj zarenčalo. »Tunjuš!« je	naglo	pomislil in iskal z desnico ostre sekire ob	A
bledosvetel kolobar, ki je naznanjal prihod meseca.	Naglo	se je obrnil in bežal. Na večer drugega dne	A
orel objame mene, svojo Alanko!« Iztok se je	naglo	domislil Radovana.Pretkani očka!	A
dvignejo megle, da vzide sonce, O, potem bom	naglo	pri Donavi!« Konj se je začel upogibati in muliti	A
žerjavici in pograbila, kar je mogla, nato pa bežala	naglo	h konju nazaj.Hitro je bila v sedlu.	A
Radovan je preplašen zdrsnil s konja.	Naglo	je spoznal hunske brzde, sedlo, jermenje.Pričel	A
obremenjenim z obilnim brašnom, je odgovoril	naglo	in odločno: »Ne grem ne v gradišče in ne grem	A
odbil sunek. Tunjuš se je zaobrnil kakor misel	naglo.	Njegovo oko, ki je videlo že toliko krvavih konic	A
planil iz spanja, preplašen in zbegan. Čuvar je	naglo	prepoznal Iztoka in zaklical obupan preko ležišč	A
veljakov in mladcev in mladenk. Zborovali so	naglo.	»Kam?«	A
Slava Iztoku!« . / . / stran 252 . / »Darujmo	naglo	zadnji obet Perunu, potem se dvignimo na jug	A
da sama ni vedela, kako in kdaj. Vojska je	naglo	dospela skozi oropano severno Mezijo do Hema	A
čimprej dospel pred Toper. Prefekt Rustik je	naglo	zvedel o pohodu barbarov.Številno beguncev se	A
strahu in grozi. Zagoreli so sicer ognji, pa	naglo	pogasnili.Vojska je zapala v grobni sen.	A
Slavo žanješ, čemu se jeziš na setev! Povej	naglo	o Ljubinici in govori o Ireni!Nismo v gradišču	A
da mu je zdrknila plahta s kolen. Alena se je	naglo	sklonila in ga odela. »Očka, sedaj boste	A
prikimal, ker se je domislil Zlate racke. Žena je	naglo	odšla v kuhinjo, on je skrbno odmotal plahto	A
vrsto po predalniku, je počakal žene, ki se je	naglo	vrnila iz kuhinje. »Na, Baruša, poglej	A
jezne gubice na čelu. Toda Brest je govoril	naglo	dalje, da mu ni mogla ugovarjati. »Gospica	A
je začela še enkrat, toda drugače... Uri sta	naglo	pretekli.Viktor je šel k ovčkam na travnik,	A
po moje!« Ko je pisala naslove, so se vrata	naglo	in bučno odprla.Vstopil je človek, da se ga	A
In če pride, zopet nič.« Štefan je	naglo	vstal in hodil togotno po sobi, da so šklepetale	A
zadnji kanec - in odšel. Tedaj je tiho pa	naglo	odšla tudi Alena.Niti lahko noč ni rekla.	A
ves truden boš, ko spiš takole.« Smrekar je	naglo	dvignil glavo, zbegan pogledal svečnik, se ozrl	A
srcu in vest ji je očitala greh, ker ni pisala.	Naglo	je segla po belem listu, pero je začelo drseti	A
opravim zate tisto zaradi pisma.« »Dam,« je bil	naglo	pripravljen pismonoša in je že segal po pismu	A
imel v listnici mnogo papirjev, je kljub temu	naglo	uganil, katero pismo je za Strniško.Vzel ga	A
cajnico, v gozdu so se hitro gibali beli rokavi.	Naglo	je potegnil iz kupa oklešček in ga prislonil	A
vrata in skoraj pahnil pijanca skozi duri ter	naglo	zaklenil. Slišal je, kako je zunaj zahrešča	A
dih Jokovih ust mu je plul v obraz. Hodil je	naglo	po sobi, pogledal vselej na pismo, kadar je	A
zadnjem imenu se je rahlo razburila. Zato se je	naglo	obrnila od okna in segla po pismu, da ga nese	A
Učiteljica ga je bila vesela, ure so potekle tako	naglo,	da so sedli takoj k obedu, ko sta se nehala	A
izpuščal prtič na tla. Šele po večerji je vprašal	naglo,	kakor bi se ne bil prej domislil: »Kaj	A
je svetila skozi okno, ko se je prebudila.	Naglo	je sedla na postelji, si pomela oči, jih zopet	A
Kruhek, kruhek! Oba sta oči	naglo	povesila.Smrekar je prijel za kozarec in pil	A
vtičeš med nas, ko nočeš biti naša? Zato se je	naglo	obrnila in odšla. Popoldne sta se uri	A
požugala Mara. »Povejte, kaj vas je prignalo tako	naglo	nazaj.Vam je bilo dolgčas na Dunaju?«	A
Strniška dobila pisma?« je vprašala Alena tako	naglo	in razmišljeno, da bi se bila skoraj ugriznila	A
Na cesti je zaropotal koleselj. Jok je	naglo	spravil pismo in zlezel izza grma. Poznal je	A
Brest je iskal primernega izraza. Alena se je	naglo	okrenila in mu pogledala v oči. Vprašanje	A
okrog vratu in zamižal. Alena je hodila tako	naglo,	da jo je Brest komaj dohajal.Glasno se je smejala	A
»Hvala vam!« Nato mu jih je	naglo	umaknila in zbežala na dvorišče.Brest je slišal	A
volje obljubili in so si že podale roke, je Mara	naglo	pripomnila, kakor bi si bila vprav domislila	A
okrog vogala, da se je zavila tesno v šal, se	naglo	obrnila in odšla v sobo. Dolgo se je	A
Alena je bila nekoliko v zadregi, ali je vendar	naglo	odgovorila. »Ako ti je tako všeč, vzemi	A
Živio in konec debate!« Alena je	naglo	prijela za čašo in je bila vesela, da je Mara	A
Segla je po pismu in ga poljubila. Nato je	naglo	odšla na pošto, da odda pismo. Zdelo se ji je	A
šolo je zagledala Maro in Minko. Mara se je	naglo	okrenila in odšla v šolo, Minka pa se ji je	A
bilo kar tako med Maro in Brestom? O, jaz sem	naglo	uganila!« »Poglej, draga moja, to je	A
povabila na Miklavžev večer. Nato sta učiteljici	naglo	odšli. Daleč pred seboj sta videli Joka	A
sta se ločila, je pismonoša zamahnil z roko in	naglo	odšel, Jok pa je stal in držal klobuk za okrajce	A
Alena je čutila, da je zardela, zato se je	naglo	sklonila k Viktorju, ki je ob njej jezdil novega	A
zdravi! Bolnik, ki je takole dobre volje, se	naglo	izkoplje iz postelje.« »Bog vas usliši	A
rdečica, knjigo, ki jo je držal v roki, je hotel	naglo	odložiti, pa je zgrešil mizo, da je knjiga padla	A
»Ne vem. Staremu človeku je	naglo	zadosti. Učiteljica Minka sodi, da utegne biti	A
učiteljici v gostilno k obedu. Učiteljici sta	naglo	dokosili in razmišljali, vračajoč se v šolo	A
če zaradi vaših zdravil pocepa živina,« jo je	naglo	prekinil nadzornik, »ali je to tudi napredno	A
dober!« »Ali je kaj storil zate?« je vprašala	naglo	in odločno. »Pri Smrekarju je bil.«	A
nerazločna beseda je prišla preko šepetajočih ustnic,	naglo	se je obrnila in odšla, za njo je stopal Brest	A
zakotalil po tleh. Nato je legel, zamižal in hotel	naglo	zaspati.Toda v polsnu so pogledale vanj Alenine	A
nobenih ni bilo odgovora, zakaj oboje so se	naglo	povesile.Brest je odlagal klobuk, Alena mu je	A
Viktorček je od veselja ploskal, ko je videl, kako	naglo	rezlja Brest in pomaga Aleni. »Aha,	A
Brest, ki se je zasmejal s Smrekarjem vred, a	naglo	utihnil, ker je videl, da je Alena užaljena	A
molel uhelj hodničnega platna. »Župnik,« je	naglo	pomislila in ni vedela, ali bi se čudila ali	A
Pomenita se!« Minka in Jera sta se	naglo	razumeli in pomenili, in sicer tako prijazno	A
zapel pismonoša in se obrnil kakor stroj ter	naglo	odšel. Alena je spoznala Brestovo pisavo	A
kaj pomislili na domov. Zato so se vsi zaeno	naglo	dvignili in odšli, kakor bi se ustrašili predolge	A
kakor bi ga skelela od opekline. Nato se je	naglo	sklonil za pismom, odprl vratca pri peči in	A
Jaz grem!« Alena je	naglo	vstala in umaknila roko, katero je iskal Brest	A
dušica!« Brest ji je poljubil obe roki in	naglo	odšel. Ko ga je objel mrzli zimski zrak	A
razodel, da mora nenadoma na Dunaj. Starica se je	naglo	sklonila v postelji. »Križ božji, Janez	A
v postelji. »Križ božji, Janez, zakaj tako	naglo?	« »Moram, mati.	A
Zbogom!« Sin je	naglo	odšel, starica je pomočila prst v kropivček	A
mu je še ena solza kanila izpod veke, ker je	naglo	potegnil z rokavom prek oči, kakor bi se nečesa	A
sem odnesel sveženj v grmovje. Po večerji sem	naglo	odšel ‒ pa ne spat.V gozd sem se skril in ob	A
pustili jokajočega fanta medse. Enooki je pa	naglo	raztrgal molek; jagode so se usule po tleh.	A
Mladina ga ni več poznala, starejši so pa	naglo	uganili: Silvester je!In pri tej priči je vsakdo	A
Lahko noč!« In je	naglo	odšel po stopnicah, ki so bobnele pod veselimi	A
Ves presunjen je bil. Toda	naglo	se je zbral, potrkal z nohtom po mizi in pribil	A
drugo sebi nastavi na rob. Mama se zna slačiti	naglo	in skoraj neslišno; vseeno poslušam in poslušam	A
izproženo desno nogo čakal, da bom kaj bleknila.	Naglo	sem se obrnila, da mi ni bilo več treba gledati	A
Sava je bila neznosno mrzla.	Naglo	sem zaplavala proti sredini, pri čemer me je	A
še veliko bolj pa, kako umremo.« Müller je	naglo	rekel, obrnjen k Pupi, in v njegovem glasu sem	A
Mama je spet hotela nekaj reči, toda oče si je	naglo	pritisnil kazalec na ustnice.In spet sta gledala	A
hrbet, in hotel stopiti za njo. »O, ne,« je	naglo	in zasoplo odvrnil Ivan. »Jaz jo bom pospremil	A
To spreminja v kamen vse okrog mene!	Naglo	sem obšla deblo in obstala. Na kostanj	A
obrnjena k oknu, ki je gledalo na cesto. Oče je	naglo	potegnil čez glavo majico in si začel, stoječ	A
je zasrepel v mamo, ki je njegovo tenko odejo	naglo	odgrnila do polovice. "Daj mi mir s pižamo	A
z mizo in listi na njej, popisanimi z mojo	naglo,	tekočo pisavo, z belo, gladko posteljo, dolgo	A
sama izbrati. . / . / stran 100 . / Mama je	naglo	pešala.Družinsko vodstvo je od nje prehajalo	A
nalahno potežkal v svoji dlani, vendar je že	naglo	vstal in rekel: "Pojdiva plavat, prevroče	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani