naglo (1.601-1.700)

drugi dan, tudi Tevž. * Pastirji so zjutraj	naglo	odganjali trope na pašo, se porazgubljali vsak	A
Marko se je zaokrenil, kakor bi hotel prav	naglo	oditi v Rotijin tamor.Tevž je poskočil za njim	A
zmolil pred križem očenaš v zahvalo. Stopal je	naglo	navzdol.V vreči, čez ramo prevešeni, je nesel	A
opravičil, da ima še daleč, voščil lahko noč in	naglo,	četudi so ga noge silno skelele, odšel navzdol	A
kar slišala, kako živad spokojno prežvekuje.	Naglo,	kakor bi jo bil sunil, se je prebudila.K njenemu	A
Ali pa še huje.« Zadela je jerbas in	naglo	odšla domov.Po jedah so se preletavale in krakale	A
roženice soli na roko in poklical: »Bacek! Su, su!«	Naglo,	kakor bi bil poklical srnjaka in mu ponudil	A
smeha se ne bo najedel. Žgance vsuj in mu jih	naglo	skuhaj!« »Ni treba, saj grem k tropu na Blata	A
je bil tako iznenaden, da se je ves stresel.	Naglo	je vstal in prevrnil stol. »Ančka!Ti se upaš	A
SIN KMEČKEGA CESARJA Komaj dobro uro pozneje	naglo	prikorači k ribičevi koči mlad, kakih osemindvajset	A
/ stran 13 . / Pri tem imenu starejši kmet	naglo	pokonci skoči in se ozre okrog in okrog ter	A
starega, in dobro je, če še sina dobomo. Le	naglo	storimo, da se ne bo utegnil braniti; zakaj	A
bodo šli.« »Koliko jih je?« vpraša Kosoman	naglo.	»Pet,« odgovori oni.	A
se ti hitro lahko v žalost spremeni, srečo ti	naglo	skali nenadna nesreča. Tako se je zgodilo tudi	A
ni bilo. Kosoman pak se zavije v plašč in	naglo	korači čez polje proti gozdu.Bil je razburjen	A
let stari, ki je ravno na prag prišla: »Le	naglo,	če se hočeš z menoj peljati, Franica!Čakal te	A
»Greš tudi v semenj, Štefan? Le	naglo	stopi, da pojdeva vkup.« »Že od daleč	A
pogledati. Nekaj časa stoji kakor pribit, potem se	naglo	obrne ter se izgubi med ljudmi.Zdi se mu, kakor	A
tukaj sedi sin, pošten sin nepoštenega očeta!	Naglo	vstane, ozre se okrog sebe in, prepričavši se	A
teta Marjeta, ko je bila večerja v kraju, ter	naglo	pristavi: »Zdaj pa le molit pa spat!	A
časa molčé gladi in zgiblje preobleko, potem	naglo	prestane, zagrne z zastorom oči ter jame na	A
do nje. »Zakaj si bil ondan iz semnja tako	naglo	pobegnil?Lahko bi se bil peljal z nama z očetom	A
ves svet!« »Umreti jaz tudi ne mislim še tako	naglo,	to sem le tako dejal, da gotovo pridem.«	A
materi, stoji Štefan nekaj časa nem ob zidu.	Naglo	pa seže v žep in ji poda nekaj v roko.	A
položil za račun nekoliko desetic na mizo ter	naglo	odšel. Smrekar prime Štefanov denar	A
kaj manjka dekletu, zato sem že skrbel, da bo	naglo	konec vsem njenim težavam,« reče Smrekar.	A
čedneje obleči? Pojdi gor v svojo kamro in	naglo	naredi!Ali boš?«	A
Franica je nekaj časa molče sedela, a potem	naglo	vstala in odšla.Oče Smrekar je nevoljen pogledal	A
gledala je predse v tla in stopala zelo počasno.	Naglo	jo nekdo za komolec prime.Kakor lahka groza	A
spremetale. V krčmi, kjer so bili vozove pustili,	naglo	je napregel in sam se v diru domov peljal.Kako	A
svojega rojenega otroka nečeš poznati...« »Pojdi	naglo,	pojdi!« odgovori oče precèj mirno.	A
in Smrekarjev Anton. Štefan plane z voza ter	naglo	pristopi bliže.Ker je v temi stal, zato ga niso	A
da bi videli, kako pišem. Pisal sem, kar sem	naglo	najlepše mogel.Tudi pisava jim je bila pogodu	A
časa trpi. Tudi te brezskrbne sreče mi je bilo	naglo	konec, kakor bi v nebo pogledal.Bilo je leta	A
in naravnost dalje v gozd. »Kam ti hité tako	naglo?	« mislili smo si, ne vedoč, da gredó v smrt.	A
vprašaje upre oči v krepkega sina, ki je res	naglo	tolkel in sekal poleno. »Kaj vi veste, če se	A
zviškoma na zobe s svojega sedeža. Ali ravno tako	naglo	se zopet pobere na svoje kratke noge in plaho	A
zaslišavši svoje ime v pomenku drugih ljudi,	naglo	popustil svojo tovarišijo in z jeznim čelom	A
je Dlek, toda težko bi se ga bil iznebil tako	naglo,	da ga ni bilo nekaj drugega odvedlo na druge	A
učinilo, da je pozabil zabave s sosedi in da je	naglo	stopil do Mice. »Lej jo, lej, še videl te nisem	A
nove prihajalce še malo zadržala. France pak se	naglo	obrne in pove starejšemu Hrvatu, katerega so	A
dva sta imela govorico med seboj, včasih se	naglo	pobogala in preskočila v pomenku na druge reči	A
Iz gladkega lica je Štivrnik spoznal Peča.	Naglo	poklekne stari mož tik trupla, postavi svetilnico	A
nasproti, sprevidi hitro, kaj pomeni vse to.	Naglo	iztrga puško najmlajšemu pri vratih stoječemu	A
raztrgane podplate, stopal je jako na gosto in	naglo,	tako da so ga morali za njim hodeči večkrat	A
graničarske puške, štiri cevi, izmed katerih je vsaka	naglo	smrt pretila tistemu, kdor bi se Peču in njegovim	A
se je Peč popolnoma pripravil ‒ kakor blisk	naglo	je odpahnil Francè graničarja in se zaletel	A
seno na hram in ga zakoplje v mrvo. Potem jo	naglo	ubriše v dolino, med potom pak se večkrat ozre	A
Kaj mi more, jaz grem svojo pot!« »Kam tako	naglo,	rožica zlata?« reče lepi graničar.Reza ne odgovori	A
»Stoj!« zagrmi zdajci glas za njima.	Naglo	po pusti Peč deklico in se ozre preplašen.	A
da! Pobral sem se bil tam izza meje in sem jo	naglo	brisal po brezju dol, rekši: ‚Morda se Hrvata	A
Takoj vam prinesem.« Bitič zardi v lice,	naglo	vstane s stola in se z obema rokama brani:	A
»Se li peljete tudi v Borje?« vprašal je	naglo	ter zavijal nogi v kožuh. »Tudi!«	A
Vam je li graščak Meden znan?« vpraša potem	naglo.	»Tudi, tudi!	A
Kaj gospe? Je li kaj zabave?« nadaljuje potem	naglo.	»I, v tem morate biti vendar tudi poučeni?	A
sučemo na svetu!« posmehuje se Koren, a potem	naglo	pristavi: »A kaj bode vendar nocoj v čitalnici	A
nehvaležnega posla. Čitalnični prostori so se	naglo	polnili; veselica na starega leta dan je bila	A
vendar!« šepnil je prvi temu na uho. Koren mu je	naglo	ustregel; a storil je to vendar malo posiljeno	A
»Oh, Anton, ti še nimaš listkov! Le	naglo	izberi!« Kaplan in drugi so zopet segli po tablicah	A
vas ne bo!« klical je Koprivec. Koncipient je	naglo	sedel poleg voznika; na drugi strani pa se je	A
»A, tu bode! Res je,« dejala je skoraj bolj	naglo,	nego je sama hotela ter odšla novim gostom naproti	A
Pa premagal se je. »Nič, nič!« dejal je	naglo.	Sedaj se je tudi Hrast nasmehnil.	A
Elzo k plesu. »Bodemo videli!« dejala je še	naglo	in smehljaje svojemu sosedu. Pri kotiljonu je	A
no zagrohotal in davkarski nadzornik je tako	naglo	segel po svojem kozarcu, da ga je prevrnil in	A
vihtel svoj klobuk ter govoril strastno in	naglo.	»Živio Hrast!« klicali so drugi.	A
resnico o Rudi in o ‒ njej?« Odločil se je	naglo	in zavil na stezo, ki je po bližnjici skozi	A
nesramnostjo vred vsem ljudem njegove baže, pozabil je	naglo	ta polom.A domislil se je sedaj zopet Boletove	A
spominjam znane prislovice!« »Katere?« vpraša	naglo	deklica. »Da tiči za takim zbadanjem vedno	A
lotil lahek nemir. »Česa želite?« vprašala je	naglo.	»Ali nečete več veslati?«	A
je ni mogel postaviti na breg; prijel jo je	naglo	čez pas in zavihtel se ž njo vred s krepkim	A
prišel!« »Se mu li ni nič zgodilo?« vprašala je	naglo	deklica, ker v bližini ni bilo sledu o čolnu	A
je bližal koncipist že drugemu bregu, kjer je	naglo	izstopil in hitel tema naproti.Bil je silno	A
hčerko. »Ali greste k nam?« vprašala je ta	naglo	Korena. »Grem, ako dovoljujete!«	A
se je, da je v čolnu pozabil klobuk, ter šel	naglo	ponj. Nazaj prišedši, je uvidel, da brez slovesa	A
li treba povedati ali ne,« izustil je Koren	naglo,	ne da bi si bil sam v svesti, da je nekaj bodečega	A
njegovih besedah. A deklica je to čutila ter se	naglo	ozrla vanj, kakor bi se hotela prepričati, je	A
« »In vi ste tudi ‒ verjeli?« dejala je	naglo.	V Korenu se je dvignil stari zanikalni duh in	A
»No, je li kaj novega popoldne?« vprašal je	naglo	doktor prišleca po prvih pozdravih. »Nič, nič	A
sedaj bo treba na noge stopiti!« dejal je Hrast	naglo	in prijel prijatelja pod pazduho.Korakala sta	A
gospodično na Drenovem, za Milico,« izustil je	naglo.	»Bo že, bo že!« hitela je žena in vzela pismo	A
poljubi. »Za plačilo!« smejala se je in se	naglo	izvila iz njegovih rok. V Rudovem srcu pa je	A
ga stari prijatelj Hrast vara. A hotel se je	naglo	o vsem prepričati; in ko bi bilo istinito, kar	A
Korenovo in Miličino pisemce, katero je bil prej	naglo	prečital. Poseben sel je nesel malo potem vse	A
kako je Bolè zvedel vso to stvar!« vprašal je	naglo	doktor, ne da bi se obrnil. »Niti slutnje nimam	A
Lahko noč!« . / . / stran 107 . / Ločila sta se	naglo.	On je postal še nekoliko trenutkov na obrežju	A
graščaku in stopil pred koncipista, ki se je	naglo	za cel korak umaknil, »treba je, da vam razjasnim	A
jutri!« »I, kaj pa je?« zinil je zamolklo, a	naglo	Megla, pozabivši v prvem trenutku svojega vratu	A
končan, kajti Koren je zaprl vrata za seboj ter	naglo	odšel. Megla pa si je pomel vdrugič roki in	A
tudi to vem, gospod sodnik,« povzame zopet	naglo	doktor besedo, da bi preprečil pripovest, katero	A
predstava je končana.« Pri teh besedah je vstal ter	naglo	odšel proti dvorani. »Videli bodete, gospod	A
sodnikova soproga in hčerka Marica. Povedali sta mu	naglo	o izvrstnem uspehu deklamacije. »Ko bi bila	A
mizi pod zrcalom. Sodnik je, ozrši se k vratom,	naglo	vstal. »Pipo bi bil tudi lahko doma pustil!	A
slovenskega.« »Da, da, petje, petje!« reče	naglo	in samosvestno Megla ter seže z desnim palcem	A
gospica Marica poje krasen sopran,« popravi	naglo	Hrast svoj entuziastični vzklik. »Kajne, gospodična	A
slovenski?« »Jaz vas bom naučil!« vzklikne zdaj	naglo	sodnik; »ne peti, tega ne umem in ne znam, pa	A
in napol v Medena obrnjena. »Seveda!« reče	naglo	ta, vesel, da ima priliko besedo vrniti svoji	A
majhno, lepo opravljeno sobo, ko je odprl oči ter	naglo	skočil iz postelje.Opravljal se je počasi in	A
je bilo tudi, stati dolgo v snegu, zato se je	naglo	poslovil. Tudi Meden se je vrnil; saj guvernanta	A
je Hrasta zopet neprijetno dirnilo. Molče in	naglo	je korakal proti trgu, tako da je oni komaj	A
pri sebi ter s porogljivim smehom stopil zopet	naglo	dalje. Tako poetičen ni bil več nego prej na	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani