naglas (342-441)

čeljusti kakor krč in zobje so zašklepetali	naglas.	Nič več ni premišljeval; premislil in vedel	A
je treba!“ je izpregovoril sosed Luka skoro	naglas;	in njegov glas je bil ves drugi, čisto tuj,	A
bankovcev! . / . / stran 27 . / Saj je skoro	naglas	povedal, saj je skoro rekel: Glejte, ljudje	A
rekla sestra. Takrat je najmlajši brat nenadoma	naglas	zajokal; njegov jok je bil čisto podoben tistemu	A
stran 167 . / ”Nesreča!“ je izpregovorila	naglas,	novemu človeku v lice; in v tistem trenotku	A
ki imam načela ... Da bi vsaj vzkriknila, vsaj	naglas	zajokala!... Za božič mi bo poslala smrekovo vejico	A
pogledal nanjo; prositi si ni upal, zavzdihnil je	naglas.	”Kaj še ne bo miru?“	A
je v srce, v misli. V drugi izbi je stric	naglas	zazehal, nato je zakašljal ter pljuskoma pljunil	A
so mu šklepetali zobje kakor v krčih, tako	naglas	in sunkoma, da si je tiščal usta z dlanjo.V	A
snel bučo, vrgel rjuho stran ter se mu zasmejal	naglas,	bi otrok ne verjel, da prikazen ni bila prikazen	A
nanjo z dolgim pogledom, ona pa se je zasmejala	naglas:	”Gospod, ali bi kosili z menoj?“	A
bilo to sovraštvo, slajše nego ljubezen ...“	Naglas	je rekel: ”Jaz ne premišljujem, kakšen da	A
po klancu mimo hiše, smejali so se, govorili	naglas,	kričali in se prerekali; kakor da bi brezbrižni	A
pijan delavec je omahoval po tlaku, prepiral a	naglas	s krčmarjem, ali prepeval refren dunajske kvante	A
neznan. Nič me ni bilo sram, da sem zajokal	naglas,	ko sem šel, ne vem kam.--	A
in brez temé ... nič!“ Nenadoma se je zasmejal	naglas.	”Nekaj pa mi je ostalo v spominu in se mi	A
daleč... Ampak zapisnik narediva tako, da bo kakor	naglas	govoril ... da ne bo tam samo gola mrtva črta	A
še, kako je - mislil. Zakaj obsojenci mislijo	naglas;	tiho slutnjo, ki bi jo radi skrili, razodenejo	A
usmiljena, je odprla nastežaj vsa okna, da so	naglas	zaklenketala.Sonce, ki je lilo in škropilo prej	A
preizkušenih, v trpljenju očiščenih, in zapeli so	naglas	veselo pesem o vstajenju in odrešenju.Na nobenih	A
Anzelj, mrtve zmerom!“ je rekel ter se zasmejal	naglas.	Ko je bil stopil na vrt, da bi se ohladil	A
ust, zato ker je ni človeške besede, ki bi jo	naglas	oznanila.”O mati ... o domovina!“	A
zaprli so okno. Tončka je ihtela, ali jokala ni	naglas.	»Moram pogledati... pojdem!	A
in težka; ni je izpregovorila ne sebi in ne	naglas,	ali ustnice so se premikale, molile so, srce	A
nocoj? In ko je izgovorila Ana v svojem srcu	naglas	tisto strašno in neizmerno žalostno misel, se	A
zakaj spet je bila izpregovorila v svojem srcu	naglas	tisto strašno in neizmerno žalostno misel.	A
upihnem luč ...“ . / . / stran 24 . / Gospa se je	naglas	zasmejala in ga je udarila z dlanjo po rami	A
Od same prešerne radosti se je Pavle zasmejal	naglas.	”Vse je tako svetlo pred nama, kakor da bi	A
”Čemu da si prišla?“ ”Poslušaj pa	naglas	se zasmej : zato sem šla služit, zato sem prišla	A
izgubil v razbojniško krčmo. Talijan se mu je	naglas	zasmejal in se ni več zmenil zanj. Preden	A
izpolnilo, Milena!“ Obstrmeli so, zasmejali so se	naglas.	Pogledali so vdrugič -- obstrmeli so, zasmejali	A
so vdrugič -- obstrmeli so, zasmejali so se	naglas.	Olga je sedla na zofo, stisnila je lica v dlani	A
srečal; morda le videl ni nikogar. Govoril je	naglas,	kakor pijanec, ki so ga bili pognali iz krčme	A
ne! Tudi mi nič ni bilo do tega, da bi kdo	naglas	pohvalil mojo pridnost; saj priden še maral	A
preklinjaje v štacuno ... Ko sem tekel domov, sem jokal	naglas.	Ni me bolelo, ko me je lasal, še čutil nisem	A
slovo in ne zameri nikar! - Zasmejala se je	naglas	in je šla po svojih potih.“ Sanjalo se mi	A
za šalo. Noč je bila temna, dež je pljuskal	naglas,	biriča sta štorkljala; lahko bi bil kar tiho	A
jadrno s ceste proti zidu in se je zasmejal	naglas.	Okoli obeh se je vrtil neprestano droben	A
odzgoraj ali odzdolaj, nekdo je govoril zelo	naglas	in se je smejal, bližalo se je, prišumelo je	A
da se je ves tresel in bi zakričal, zajokal	naglas	od prevelike sreče.Bog vedi, kdaj je bilo in	A
No, premlad si še!“ Dekle se je zasmejalo	naglas	z nelepim rezkim smehom in se je vrnilo v kuhinjo	A
”Prej se ne odpočijem, ne vstal bi več!“	Naglas	je mislil, da bi več ne vstal, tako neresnična	A
padel na koleno. ”Ej no, ej no!“ je govoril	naglas.	”Še padati mi je treba ... Poberi se, poberi, Peter	A
je čutil in bilo mu je, da bi pobegnil v noč,	naglas	zajokal sredi noči. ”Zbogom, Peter!“	A
razposajeno nasmehnil, skoro bi se bil zasmejal	naglas.	”Kako si me spoznal, in vendar nisi mislil	A
”Peter!“ Zdaj je zaklical skoro	naglas,	rezko in osorno. ”Bog se usmili mene grešnika	A
Če bi ga ugledala z balkona, bi se mu pač	naglas	zasmejala. ”Kakšen pa si prišel, Peter?“	A
hriba; biriča sta ležala v travi in sta smrčala	naglas;	osojniški je ležal na hrbtu, prisojniški na	A
Annegarnove svetovne zgodovine in brala uro in dve	naglas,	mukoma s svojimi šibkimi prsmi in vendar srečna	A
Sestra Pia je odvrnila tiho: »Umrl.« Nato je	naglas	zajokala. Sestri Anakleti pa se je lice upokojilo	A
prijetna.« »Prijetna,« je ponovila gospa mati	naglas	in vzdihnila. »Prijetna!	A
pero in prečrtala, kar je bila napisala. In	naglas	je ponovila: »Mercedes, moja sladka!« Za tem	A
razgrnil. Obličje mu je zagorelo v jezi; bral je	naglas	in se rogal: »Meum est propositum in taberna	A
prečitati mirno, je segel in bral pazljivo in	naglas,	posnemaje nosljajoči, tuji izraz v glasu svojega	A
je zazvonilo poldan. Diakon je počel moliti	naglas,	župnik je odgovarjal.Ko sta odmolila, je rekel	A
Župniku je zadrhtela roka. »Beri	naglas!	« je ukazal Foramiti in župnik je bral: »‒ da	A
pri diakonu v snežnici. Pa je menil trpko in	naglas:	»Veš, Mohor! Drago sem te plačal.« »Kako to	A
Tagliat,« je zgibal župnik rahlo z ustnicami.	Naglas	obdolžiti si še ni upal ... »Okruten si!«	A
Anže je bil tešč in slabe volje. Zato je klel	naglas	in brez strahu: »Hudič podkuri grofu za ta mraz	A
kar misli, tako živó, da mora sam pri sebi	naglas	povedati. »Štirje angeli, ki vetrove	A
nadležnejše... »Hujše in nadležnejše,« ponovi duhovni	naglas	z občutjem močne samozavesti, da mu skušnjava	A
hčerka mi umira!«’ Soseda, ki streže, zaihti	naglas,	a utihne mahoma in strmi v grozi in topi radovednosti	A
le s svetim oljem sem te mazilil.’ Nato pa	naglas,	kakor da je že prej govoril tako: »Zdaj	A
svoj položaj in se predal mislim, ki jih je	naglas	oblačil v samogovor. »Moj ljubi Tonin!« je dejal	A
krotil kašelj, stara, gluha ženica je molila	naglas.	Ob krstnem kamnu je slonel Vidučev Tone, stal	A
zastokal, da je še deklica zajokala od žalosti	naglas.	»O Jezus Marija!	A
šebreljsko planoto. »Ni vredno živeti,« je ponovil	naglas	in se čutil čudno svobodnega in močnega.»Menda	A
. / . / stran 401 . / Gospa Marjuta se je	naglas	zajokala.Mohor jo je pustil jokati.	A
O, je bolelo,« je rekla deklica in zajokala	naglas,	ko je pljunila kri.Brat jo je potolažil: »Vrzi	A
ga ni čul. Odkril se je bil in začel moliti	naglas.	»Kmet neumni,« je dejal tedaj oni mestni, »kaj	A
šiba božja človeku, če jih ima!« Pričel je	naglas	moliti in tako je odgnal svojo hčer po poti	A
zvani »polterabend«20, pred vsem dvorom	naglas	razjokala in da je stari kralj, Maksimilijan	A
vstopite, gospod Andrej!« Sama je odprla vrata ter	naglas	izpregovorila: »Fina!Gospod Andrej je prišel	A
dvakrat spregovoril in polagal je nanje poseben	naglas.	Ali brezuspešno, ker se v moji glavi ni hotelo	A
ki je potem umrlo za grlovko ‒ zajokalo je	naglas.	Vtem je zajokala tudi mati in postavila skledo	A
in za njo vse sestre. In vse je zopet jokalo	naglas.	mV Ameriko!l oglasi se tudi oče, min kdo bi	A
se je tiho nasmehnil Krištofovi pogubečnosti,	naglas	pa je rekel: »Budislav je le slišal tako, gotovega	A
daljšimi jermenčki. Srce ji je bílo skoraj kar	naglas,	kri vroče plala, voljna misel pa uhajala k Hotimiru	A
O, včasih je bilo drugače,« se je spominjal	naglas.	»Ljudje so se zbirali okoli samostana in so	A
naspal!« Opat se je ves čas premagoval, da se ni	naglas	zasmejal, tako ga je vse vkup zabavalo.Tudi	A
je nedelja in ne moremo iti,« je opat mislil	naglas.	»V ponedeljek bi pa lahko stopili do Višenjskih	A
je od veselja in sreče nasmejala skoraj kar	naglas	in jo stisnila k sebi: »Sama sem vaju spregledala	A
poljem jezdil do velike ceste in se vso pot kar	naglas	čudil umni obdelavi zemlje. Zemlja in on sta	A
možata in plečata kakor najhujši suličar!« se je	naglas	zasmejal.»Samo gorak sem ji, ker ni marala našega	A
»Res? Vam?« se je	naglas	čudil. »Ker zemljo ljubijo, vidiš,« je toplo	A
gledali in molčali, kmalu pa so se otajali in	naglas	čudili. »Tako dela novi plug,« jim je opat govoril	A
Trlepa, v veseli volji se je vso pot skoraj kar	naglas	menil sam s seboj. »Ves je lačen zemlje, vso	A
ki že ni vedel, kaj bi. Zofija je zaihtela	naglas	in stekla v grad. Tudi stari Ostrovrhar je šel	A
doma bi ga bil ubil!« si je Majnhalm mislil,	naglas	pa je rekel: »Zlebora pa si vendarle otel.Kaj	A
pokojni kakor cerkev, se je razjokal skoraj	naglas.	»Oče nebeški, še to sem moral učakati!	A
gledal sina. »Otrok moj,« je potlej zaihtel	naglas	in ga nenadno objel.»Obvaroval si grad in rešil	A
Zlatolasi je bilo nerodno. Oprezni se je	naglas	zasmejal: »Karpa sta pa kar pustila. Natrgal	A
na vse grlo kričala, vmes se pa tudi včasih	naglas	zasmejala. Da je bil vrišč še večji, so kričali	A
Groga, mi vsi te nismo poznali do zdaj ne, da si	naglas	po naše spregovoril.« Nande, ali kakor ga	A
Blaž se široko razkorači sredi izbe ter vpije	naglas:	»Hejo, Jera, vina gor!Pa ne tistega jesiha,	A
mahati. »Proč, hudiči pasjedlakasti,« kričal je	naglas,	»kdor mi blizu pride, trebuh mu preparam!Proč	A
to je skoro neverjetno!« Bil je tako čuden	naglas	v njegovem vzkliku, da se sodnik obrne ter vpraša	A
obraz in bridko zajokala. Besede njene in njih	naglas	‒ vse je bilo tako prepričevalno, da tudi komisarja	A
prinesla je vode, močila staro mater in molila	naglas.	In tudi oče, katerega že dolgo ni slišala moliti	A
niti Pavline ni ne Matilde. Poštni gospodar je	naglas	Leonu povedal, da nista utegnili priti v častito	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 42 142 242 342 442 542 642 742 842 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani