naglas (242-341)

potil filozof, klonil je težko glavo, sôpel	naglas,	ravnal si naočnike; ali vdano je nosil, kar	A
Lani ob tem času.“ Starinar se je zasmejal	naglas.	”Kaj mislite, da imam shrambo za stare kovčége	A
Glej moje roké! Kakor strune so, pojó	naglas.	Vsak živec je rana, ki se gnojí!“	A
smejale. Zadremal je bil tudi Slivar in hropel je	naglas,	lica so mu bila potna in zabuhla. ”Kako bi	A
sami noči so lica splahnela ... Tako je govoril	naglas	in očitajoče njen obraz, jaz pa sem bil vesel	A
mrtve, v vodó potopljene samote, sem zajokal	naglas	...Šel sem kakor v ječo in smrt; tako truden sem	A
bila v meglo in dež. . / . / stran 160 . /	Naglas	sem zaklical: ”Nazaj pojdem; bodi karkoli, vrnem	A
vztrepetalo je bilo vse nežno telo in zaihtela si	naglas.	”Ne, gospod!“	A
duri je prišel čevljar Damjan, zasmejal se je	naglas	in je zaklical na koridor.Ženin je pokazal v	A
molim, da bi me uslišal Bog ...“ Govorila je	naglas;	njegovo telo je bilo še bolj upognjeno, sključeno	A
on se je naslonil na vzglavje in se je smejal	naglas	...“ Težke, kakor pijane so bile moje noge	A
9 . / telesu in se je stresla in je zajokala	naglas	in je jokala do pozne noči. Domislila se	A
mati je bila vsa jezna in je govorila takó	naglas,	da se je Nežka v hiši prebudila in je začela	A
se odtrgali. Francka je postala, zajokala je	naglas	in je tekla dalje. Dospeli so že vrh hriba	A
truden konj; usta so bila odprta in sopla je	naglas,	hripavo; oči so gledale, ali videle niso ničesar	A
voznik ni priganjal. Ženske so govorile zelo	naglas,	moški so se smejali; vsi obrazi so bili rdeči	A
zastala kri, ko jo je ugledal. Tudi govorila ni	naglas,	ali njeno šepetanje se je glasilo daleč, bilo	A
Ali si srečal Fanny?“ Dama se je zasmejala	naglas.	”Srečal sem jo in lepša je bila nego kdaj	A
njegovih ust. Iztegnil je roko, zasmejal se je	naglas;	ko se je sklonil, da bi jo objel, je padel na	A
je še?“ je mislila, izpregovorila je besede	naglas	in jih je ponavljala z neokretnim jezikom ...	A
ker so se bili že malo napili, so se smejali	naglas	in časih je kdo zaklical za njo. Vitka je bila	A
...“	Naglas	je zaklicalo iz njenih sanj in Francka se je	A
izginilo - kakor da bi ji bil kdo v tistem hipu	naglas	razodel vso žalostno prihodnost.Kakor da bi	A
rdečice, usteca odprta ... Francka je zaječala	naglas,	mož se je skoro predramil, obrnil se je na postelji	A
zdihujoče. Francka se je prekrižala in je molila	naglas;	daleč naokoli ni bilo človeka. Napotila se	A
tistih časov in spet je postala ter je zaječala	naglas	...Zima je bila takrat, Francka je gazila po globokem	A
drugega, strašnega - mati je očitala Francki	naglas,	da nima očeta.Francka ni razumela - kakor s	A
- ”Vse mi dajte!“ je dejala in se zasmejala	naglas.	Tudi mati se je zasmejala in je naštela pet svetlih	A
izpremenil v otroško in jokavo žalost. Zdihoval je	naglas	in očital, da ga vsi prezirajo in sovražijo	A
zaradi otrok se ponižaj!“ in odgovarjal je	naglas,	odgovarjal je mislim, ki se mu je zdelo, da	A
je pomladil; govori, kakor je prej govoril,	naglas,	moško, z razposajenim smehom.In tako se povrne	A
časih Lojzeta in mu je zapovedal, da naj bere	naglas	nemški roman.Lojze je izpočetka jokal - strašno	A
”Jaz ne morem spati.“ ”Moli	naglas!	“ Pokleknil je v postelji in molila sta poluglasn	A
in veselega govorjenja in kadar je govorila	naglas,	da bi jih udušila. Neprestano so kljuvale, so	A
kakor beračica ter gledala nanj z očmi, ki so	naglas	prosile. Stopila je bliže, obšlo jo je upanje	A
boječe in nezaupno. Doma si ni upal govoriti	naglas,	si ni upal niti stola premekniti in sčasoma	A
Kadar je bil sam, je zamahoval z roko in govoril	naglas;	tudi med ljudmi na ulicah se je časih nenadoma	A
zvonilo sedem, se je Lojze odkril in molila sta	naglas;	v samoti se je glasila molitev čudno in žalostno	A
življenje; tuja izba, kjer ne sme trdo stopiti, ne	naglas	izpregovoriti in kjer gledajo nanj srepe, hudobne	A
spominov, šepetalo ji je na uho, govorilo je	naglas,	stopalo je s sten, vzdigavalo se je iz tal in	A
odela ga je sama. Zaspal je kmalu in je sopel	naglas	in mukoma.Čelo je bilo nagubano, obrvi so se	A
njo je prišel on na prag in se je razgovarjal	naglas	in smeje s postarnim gospodom, ki mu je bil	A
je bil obsodil? Zgrudil bi se in bi zajokal	naglas	- sam se je bil obsodil v tistem trenotku, ko	A
prijetno v lica. ”Brez koristi!“ je izpregovoril	naglas,	kakor da je bil videl poslednji vzklik v materinih	A
razodenejo nikomur. Držiš ga v naročju, smeje se	naglas,	nenadoma utihne in pogleda sovražno, tuje.Kaj	A
zapela Metka in stric in teta sta se zasmejala	naglas.	Metka je bila nedeljsko oblečena; svetlo	A
se je teta nasmehnila; stric se je zasmejal	naglas.	”He ... he ... he ... za materjo!“	A
še ti nisi ukvarjal ž njo!“ Nekdo je pljunil	naglas.	”Ne vstani mi več; slišim te, če z mezincem	A
vse drugo!“ je pomislila Metka in zajokala bi	naglas.	V tistem hipu pa je že prišel hudobni duh in	A
Vse bi pretrpel zaradi tebe --“ in zaihtela je	naglas.	Glej, ljubil te je in zato je moral umreti!	A
pomislila Metka. ”Sanje!“ je izpregovorila	naglas	in je vztrepetala v velikem strahu. ”Kaj	A
hodili neprestano, premikali stole in govorili	naglas.	V izbi, kjer je ležala, pa je bilo temno	A
sta stala ob plotu.“ Marica se je zasmejala	naglas,	Franc pa je zardel in se je obrnil v stran.	A
s skoro prešernim glasom in rada bi se bila	naglas	zasmejala. ”Spat!“	A
sebi na veselje. Kar sem napisal, sem bral	naglas,	zato da bi slišal zvok besede, ubranost stavka	A
edinole, da bi se zadušil, če bi ne govoril	naglas.	Kraigher mi je rekel nekoč, da stori umetnik	A
ga ljubijo, da poslušajo verno, kadar govorí	naglas,	da stopijo v stran ter umolknejo smehljaje in	A
nenadoma, vreča mu je padla z rame in zajokal je	naglas.	Čuden je bil njegov glas, razlegel se je po vsej	A
ga je klicalo, pozdravljalo, smejalo se mu	naglas	in razločno od vseh strani.Govorila so bela	A
izbo, so oživele te gole stene in izpregovorile	naglas,	zgenile so se velike štirioglate lise; podobe	A
blaznost!“ . / . / stran 173 . / Takoj mu je	naglas	odgovorilo iz vseh kotov, od vseh strani:	A
najbrž tudi nič preveč pametno. Smejal se je	naglas,	ali vendar si sam ni utajil, da ga je bilo ob	A
iz dna bi se rad izpovedal, iz dna zaklical	naglas	vsem ljudem, da bi slišali na svoja ušesa in	A
povesiš oči, ker tudi tebe, najbolj še tebe,	naglas	govorečega, je sram ljubezni.Ali vsaka beseda	A
ki je bila zaspala ob mraku, govori v sanjah	naglas,	vesele in prešerne besede.Krčma je svetla; tam	A
globoka radost se mu je izlila v srce. In je rekel	naglas:	”Lepo se da živeti v dolini šentflorjanski,	A
Šviligoj, tako pametno in modro, da bi se dacar	naglas	smejal ter se tolkel po kolenih in da bi se	A
bi se jaz ob tej uri, ko moje srce ni veselo,	naglas	razjokal.Ker ste nedolžni in brez zlega, sem	A
toda ko jo je vprašal in pogledal, je zajokala	naglas.	”Zakaj me sodiš?	A
”Počivaj v miru!“	Naglas	je izpregovoril, toda nič vere ni bilo v tem	A
Tudi zdaj se je razsrdil kaplan in je zaklical	naglas,	tako da je odmevalo po cerkvi. ”Kaj? Matija	A
vzdignila obedve roki k obrazu in je zajokala	naglas.	Prebledel je tudi boter; roke, ki so držale	A
bil prišel namesto cerkovnika, se je zasmejal	naglas;	kaplan se je okrenil k njemu, sklonil se je	A
. / stran 138 . / Neznanec se je zasmejal	naglas.	”Zakaj pa tajite?	A
je roke, prijel se je za glavo in je zajokal	naglas.	”Ukradel si mi ime, vrni ga!“	A
nastežaj. Prepirala sta se z župnikom tako	naglas,	da se je vzbudil za hlevom pes in je lajal pol	A
naš narod? Vsi govoré po svoje, kolikor morejo	naglas,	on pa je nem in gluh, jeskrit pod krtino.Če	A
šele bodo. Govorili so hitro, skokoma, preveč	naglas,	mudilo se jim je v pogledu, v besedi in v kretnji	A
je razsrdil Marko. Krčmar pa se je zasmejal	naglas.	»Kdor ima denarja, naj stopi v mojo	A
gledal je srepo predse, kakor da bi sanjal	naglas.	Poslušali so in so se spogledali.	A
slovesa in brez žalosti in zaukaj, ko bo zajokala	naglas	tvoja mati!To je hrepenenje.	A
malo izprehodili?“ Nikolaj je razumel posebni	naglas	v Rekarjevih besedah. ”Ne... vozili bomo počasi	A
... Besedo ji recite, pa se bo zacmerila	naglas,	kakor otrok, ki je bil tepen ...Z Bogom!	A
streslo; in da me ni bilo sram, bi bila zajokala	naglas.	Pa zdaj je vse, vse, vse dobro!	A
široko odprtimi očmi, ona pa se je zasmejala	naglas	- kratek, vesel, nenadoma presekan smeh je bil	A
obrazu, po hladnih, trdih potezah, ki so pričale	naglas	o načelni,dostojni zlobi.Zmerom sem se plah	A
Pa zavpijte na pomoč! Vsaj	naglas	izpregovorite, da se hiša vzdrami!“ Župan	A
je bil krepak in rodoljuben, je izpregovoril	naglas,	vsem zbranim v lice. ”Kaj bi se spogledavali	A
ki bi se redil, in nikogar, ki bi se smejal	naglas.	Celo govorili so samo, kadar je bilo nujno potreba	A
se ni ganil, odgovarjal pa je češčenamarijam	naglas,	razločno in počasi. Gospodinja je klečala	A
Luka ni spal. Odgovarjal je kakor vselej,	naglas	in razločno; toda res se je bil z glavo in z	A
smejal se z mnogimi, razgovarjal se veselo in	naglas;	ali ”na drugem kraju“, v srca drugem kotu je	A
stran 244 . / Frajtar Arselin se je zasmejal	naglas.	”Da bi se nam bilo vsem na táko sorto ... blagor	A
ga klestili z gorjačami, pa se jim je smejal	naglas.	- Čemu se krohočeš, norec, kaj te prav nič ne	A
Rekla si, da so obnorele in smejala si se jim	naglas!	“ ”Smejali so se vsi, kolikor je modrijanov	A
tako milo in genljivo, da bi se bil grešnik	naglas	razjokal; toda v Biljkah ni bilo grešnikov.	A
nasmehnil. ”Ali sem vas ukanil?“ je rekel čisto	naglas,	ko je s fantovskim korakom stopal proti zakristiji	A
in mutci ogibali spovednice. Zadiral se je	naglas,	da je donelo po vsej cerkvi: ”Lažeš!Pri spovednici	A
srcu, da so moški poihtevali, ženske pa kar	naglas	jokale.Nato se je vsa dolga procesija napotila	A
denar!“ je jecljal. Šrangar se je zasmejal	naglas.	”Ali si mislil, da pojde kar tako?	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 42 142 242 342 442 542 642 742 842 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani