Stopil je hitreje, da bi ga dohitel. Čuden mraz mu je lezel počasi po hrbtu nizdol; šel je kakor pijan, tudi sam se je opotekal natanko tako kakor senca pred njim; če se je opotekla na levo, se je še sam opotekel na levo, če se je opotekla proti jarku, se je opotekel prod jarku; stiskal je zobe, toda časih ga je zgrabilo za čeljusti kakor krč in zobje so zašklepetali naglas.
Nič več ni premišljeval; premislil in vedel je vse, kar je bilo treba vedeti in premisliti.