naglas (142-241)

komaj brke osmodil. ”Delaj!“ sem si ukazal	naglas,	da bi se slišal sam; slišal sem ta ukaz, ali	A
“ Na smeh je bilo Jakobu in zasmejal se je	naglas,	da so se ozrli gosposki obrazi. Pa je stopil	A
sem se čudoma čudil. Jernej se je zasmejal	naglas.	”Tudi jaz premišljujem že dolgo ... in če bi	A
...“ Vztrepetal ji je ves život, zaihtela je	naglas	in se mi je iztrgala iz roke. Z urnim korakom	A
solze po licih; ust pa ni odprl in ni jokal	naglas.	”Šibe je vajen, zato ne joka!“ je rekla ženska	A
”Ne morejo!“ je rekel iz veselega srca tako	naglas,	da je zganil z ustnicami in da so se mu lica	A
”Karo ... no ... Karo!“ Vzplahutal je	naglas	in široko, zasvetil se v večerni zarji ter poletel	A
tristo srebrnikov ...“ Tovariš se je zasmejal	naglas.	”Samo tristo torej?	A
”Tja je treba najpoprej!“ je izpregovoril	naglas.	”Za božjo voljo, kod sem hodil, kam sem mislil	A
plačal z močjo svojih rok ...“ Izpregovoril je	naglas.	”Gospod, ne zamerite mi nikar ... jaz sem Damjan	A
bi bil spal,“ je rekel Potnikov. Cigan se je	naglas	zasmejal. ”Lažeš, tako nisi mislil.	A
molite zame!“ . / . / stran 117 . / Družina je	naglas	zajokala, ko je slišala take besede.Še tisti	A
faranov, vsi so bili potrti in niso govorili	naglas,	skoraj da se niso odkrili. Tako so prišli	A
glavo in je stopil v senco. Ni jim odgovoril	naglas,	ali odgovoril jim je v svojem srcu: ”Za vsako	A
stopil pred hišo in tako hudo mu je bilo, da bi	naglas	zajokal. Zvezde so sijale, topla spomladanja	A
očitno in brez strahu. Rekel je staremu Potniku	naglas,	da ga je slišala vsa fara: ”Za hlapca sem	A
in če bi se bila oglasila, bi se ji zasmejal	naglas.	Ko je izpraznil drugi kozarec, je prepeval.	A
je začudil župnik. ”Kaj ... kako je bilo?“ je	naglas	pomislil kaplan. ”Saj je sulica vrhu križa	A
Maeterlinck, ampak tako mi je bilo, da bi se zasmejal	naglas.	Z lepim in koristnim naukom v srcu sem šel	A
/ stran 44 . / In nenadoma se je zasmejal	naglas,	tresla se mu je lepa brada in snel si je nanosnik	A
ljubijo. Skrivajo, kar bi morali oznanjati	naglas,	opravičujejo, kar bi morali opevati.Strah jih	A
se pač prikaže nad skalo njen zlobni obraz.	Naglas	mi je bilo srce od vzburjenosti; s par skoki	A
je bil bleščeči, drzni pogled, ki je govoril	naglas.	”Kdo ti je dal pravico, da me zalezuješ?	A
požene na cesto in sloni ob oknu in se smeje	naglas	... nato pojde v mesto in pripoveduje po večerji	A
nesramnim pogledom, in usta so se smejala, krohotala	naglas.	”Tepec!	A
je bilo takrat, lepše je bilo!“ je vzkliknil	naglas.	”Takrat, ko je bila še v meni lepota tega polja	A
plazijo v srce z meglami in mrakovi, govoré	naglas,	da prihodnosti ni, da je globoko tam za gorami	A
Kaj bi pač dejali, Hanca?“ Zasmejal se je	naglas,	toda smeh je bil prisiljen in obraz se je nenadoma	A
zaspano oko. ”Ne pride!“ je izpregovorila Hanca	naglas.	Napravila se je na pot, sključena v pasu	A
zavozlano pentljo!“ Učitelj se je zasmejal	naglas,	Mate je vstal in je odhajal. ”Nič ne zameri	A
učitelj je stal pred njo. Smejal se je zelo	naglas	in tudi na razžarjenih licih se mu je poznalo	A
bo nanjo z mehkim srcem ... Ej, zasmejal se je	naglas	siromašnemu daru. Prerezal je vrvice; odprl	A
slišala bolj natanko. Drugi so se razgovarjali	naglas.	Hanca pa je slišala samo tanki, brenčeči glas	A
žalostni glasovi. V ozadju so se razgovarjali	naglas,	spredaj se je nekdo okrenil in je siknil: ”Pst	A
poželenje, da bi koga na vso moč objel, da bi	naglas	zavriskal ... da bi vgriznil v samo nebeško sonce	A
zasopel sem, potno mi je čelo; toda zavriskal bi	naglas,	da bi se razleglo do onkraj morja. Vrhu grebena	A
beraških in bledikastih, vsi trije so jokali	naglas.	”Samo še štirinajst dni!	A
žalost kakor lačen otrok, ki je bil v poluspanju	naglas	zajokal ... Samo nekaj ni bilo v redu; Krepelke	A
ena sama težka misel. ”Ubijem ga!“ je rekel	naglas;	ampak glas je bil čisto miren, kakor da je bil	A
povaljana. Z obema rokama je mahal in je govoril	naglas.	”Pa kaj se jeziš, pa kaj da bi ne pil, kaj	A
strahopetni grozi čaka, da jo oznani sodnik	naglas.	Bal sem se in tresel, da se odpre ta špičasti	A
gledale. Zgodilo pa se je tudi, da je mahoma in	naglas	zajokala.Počasi je položila karte na mizo in	A
in nikar ne jokaj!“ Ivanka je zaihtela skoro	naglas.	”Ne jokaj naglas, Ivanka, drugače bodo zajokali	A
Ivanka je zaihtela skoro naglas. ”Ne jokaj	naglas,	Ivanka, drugače bodo zajokali vsi in tako pridem	A
”Ni več!“ Zajokala sta	naglas,	legla sta in sta se odela preko glave ... Marta	A
seboj. ”Dolgo sem čakal!“ je vzkliknil skoro	naglas.	Marta je položila prst na usta in je še bolj	A
široko je razprostrl roke nad glavo, zajokal je	naglas;	duri so bile zaprte, Hana s Klanca pa je začela	A
zbogom!“ Hana je strmela, nato se je zasmejala	naglas.	”Na možitev misliš, deklé, ko nosiš še kratko	A
“ Egon je stopil od okna in se je zasmejal	naglas.	”Ali si slišal starega?	A
je ukazal Konrad. Ozrl se je na Almo in se je	naglas	zasmejal. ”Nič ne zapiraj!“ je planil Egon	A
Sedli so, Hana je stopila v izbo in je molila	naglas.	Vsi so vstali, samo Stožer je sedel.	A
vami in so jéli in so pili ... Ko sem zajokala	naglas,	je prišel voz po cesti in je ustavil ... fant	A
Spi!“ je rekla Marta. Košir se je zasmejal	naglas	in po smehu ga je spoznala Alma. ”In tudi	A
vrnil humor in bilo mi je, da bi se zasmejal	naglas.	”Prijatelja sem ti pripeljal, glej!	A
je Jakob popolnoma streznil. Tovariši so se	naglas	zasmejali. ”Še ta te je ugenila, Jakob Jarebičar	A
niti svojih sester ne!“ Gospa se je zasmejala	naglas,	ali že ob prvem zvoku je prekinila smeh in njen	A
ni Jakob smejal, v tistem hipu se je zasmejal	naglas.	”Bog je ustvaril iz blata človeka grešnika	A
na neroden način z obema rokama ter je srebal	naglas;	redki svetli lasje so mu v dolgih kodrih viseli	A
pregrešno roko sam ustavil življenje, je vzkriknil	naglas,	opotekel se je preko sobe, nato pa je planil	A
meščan Marhula s svojo izpovedjo, se je gospa	naglas	zasmejala. ”Saj sem rekla, da si nespameten	A
Nasmehnil se je, če se je bilo primerno nasmehniti,	naglas	pa se ni smejal nikoli. In rekli so, da je pustež	A
se je Treuholdingen izgubil, sem se zasmejala	naglas	izza okna, teta Fani pa je omedlela ...Zvečer	A
take komedije, kadar se ženijo?“ je vprašala	naglas	s širokim nasmehom.Odela se je čez glavo, da	A
pogrebščini. Tišino je motil samo ženin, ki je	naglas	cmokal.Še predno je bila torta na mizi, si je	A
povoda, takorekoč sredi ceste, se je zasmejal	naglas	ter je široko zamahnil. ”Še priskutnejše	A
”Kje sem jo videl?“ In kakor da jo je bil	naglas	poklical, mu je bila blizu, da je začutil opojni	A
trepetajoča oklenila krog vratu ter se je razjokala	naglas,	sunkoma, brez besed. Bil je v zadregi; ni	A
iskrami prepleteni. ”Zdaj pridi, ženin!“ je rekla	naglas.	Spreletel jo je mraz; potegnila je odejo	A
se je zgrudil ob postelji na kolena ter je	naglas	zajokal. ”Mrtev!	A
vedel, kdo da si sam! Pridi k meni in smej se	naglas	svoji malodušnosti!“ Jošt je bil omamljen	A
blagoslovljena svetinja. Besede šepečejo, že govoré	naglas,	jokajo in vriskajo; vzdihe slišim, pod odejo	A
Tiho -- vse tiho!“ Zasmejal se je	naglas.	”Pregosposka je bila zame, bratci!“	A
velikonočno je bilo njegovo srce in zavriskal bi bil	naglas	od radosti, ki jo je občutil prvikrat.Z lahkimi	A
Zvoni! Bukve!“ je šepetal	naglas	dolgi Tone. ”Stran!“ je zaklical župnik,	A
osoren je bil njegov obraz. Jokec je zajokal	naglas	in je zaklical. ”Zdaj vem, Tinka!	A
nikoli, razen v cerkvi, in še tam ne preveč	naglas,	ker bi Zapoljci rekli, da ste bahač.Ne prepevajte	A
Bodi v božjem imenu!“ je izpregovoril skoro	naglas	in ni več mislil ne na debelega zdravnika, ne	A
imela bulo pod očesom.“ Gospa se je zasmejala	naglas,	naslonila se je globoko na stol in je prekrižala	A
Zelo nespodobno ime je imel!“ Zasmejala se je	naglas	in je pogledala Kačurju v obraz s čudno zrelimi	A
zdaj, ko sem slišal vse te besede, izgovorjene	naglas	in natihoma, sem prepričan bolj nego kdaj popred	A
mu je prišel naproti Ferjan in se je zasmejal	naglas.	”Ves rdeč!	A
”Kaj pa sem storil?“ Zasmejala se je	naglas.	”Kako lepo ste prašali!	A
na svoje smešno delovanje in se je zasmejal	naglas.	”Čemu je bilo tega treba?	A
veži se je prikazal paglavec in se je smejal	naglas.	”Zakaj pa vpijete nad njo, ko ne sliši?	A
krila so šumela, pred vratmi sta se razprla	naglas	dva kmečka fanta in sta se naposled stepla,	A
Položil je roke na trebuh in se je zasmejal	naglas.	”No, kaj bi o tem!	A
vi!“ Kačur je obstrmel, nato se je zasmejal	naglas.	”O Tončka!“	A
zamudil. ”Le izpregovori!“ se je zasmejal Ferjan	naglas.	”Pozneje, kadar se boš oženil!	A
vzkliknil nekdo čisto blizu voza in zasmejali so se	naglas.	Župnik je stopil pred oltar, opravil je ceremoni	A
le!“ je klicala žena za njim in je zajokala	naglas.	Tudi otrok se je zdramil in je zajokal.	A
nadzornika in svojih bosih nog in zasmejal se je	naglas.	”Tako je!	A
mladi učitelj s prešernim obrazom se je zasmejal	naglas.	”Glejte, sam je kriv!“	A
ogledalom, vzdignila je prsi in se je zasmejala	naglas	z živim, hudobnim pogledom; nato se je okrenila	A
plesala Tončka s Ferjanom, ki je govoril zelo	naglas,	opotekel se časih in se zasmejal... III	A
odgovorila žena z rezkim, osornim glasom. ”Ne tako	naglas!	Otrok bo zaspal!	A
Jaz se!“ Govoril je tako	naglas,	vse v eni sapi, da so se ljudje smehljaje ozirali	A
glavo je držal postrani. Govoril ni več tako	naglas,	kakor na cesti, ali šepetal je cmokaje, sikaje	A
”Ti moj fant!“ je rekla. Nato je	naglas	zajokala, sam ne vem zakaj. VI	A
tik pred konjem, gledal mu v gobec ter jokal	naglas.	Zahropela je žival, ozrla se proti nebu.	A
božjih potih. Prišla je mati, zajokala je	naglas,	udarila staro mater po roki, da je padla sveča	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 42 142 242 342 442 542 642 742 842 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani