naglas (442-541)

malo »pametno« mesto ter se je na koncu branja	naglas	smejal ter vprašal: »Ali ni lepa pisma dobival	A
Ta misel kmetiča tako obide, da se začne tako	naglas	smejati, da ga je vsak gledal, kdor je mimo	A
govorila je sama med seboj, zdaj tiho, zdaj	naglas,	zdaj hitro, zdaj počasi.Pod pazduho je imela	A
Pa tako dobro je peljal.« Ančka je	naglas	zajokala, mamo pa je kar sunilo v srce, ker	A
zadnja opazka, iz katere je odmeval zaničljiv	naglas.	Notar je govoril sedaj o hipotezi, o končnem	A
vseh opazk pa je vsak lahko čutil porogljiv	naglas	‒ edini koncipist menda ne. Sredi pogovora je	A
Guvernanta, ki je edina čutila lahek porogljiv	naglas	v besedah Boletovih, zardela je malo, a vendar	A
zadnjih besedah njegovih pa je bil nekakov čuden	naglas,	tako da se je guvernanta nehote ozrla vanj.	A
se je ozrla nemirno vanj; porogljivi, pikri	naglas	v njegovih besedah jo je osupnil. »O, le govorite	A
dozdevalo, da so imele te besede malo porogljiv	naglas.	Pa ni odgovoril ničesar.	A
dal ugnati. »Imam ga ‒ imam!« zasmejal se je	naglas.	A v tem trenutku ga je Molek že držal za vrat	A
»Da se le ti nisi!« Nekov čuden	naglas	v teh besedah je povzročil, da se je Vrbanoj	A
sta onadva blizu. Pavel je to slutil in je	naglas	govoril o prelepih uspehih, katere ima in jih	A
usten, odkrito, brez pridržka, samo nekov piker	naglas	je zvenel iz zadnjih besed; sploh pa se v vsem	A
ste prijahali?« vpraša ona, ne zmenivša se za	naglas	njegovih besed. »Da!«	A
in plaho gledajoč ta prizor. »Kaj je?« vpije	naglas.	»Beži ‒ v vojake me love!	A
piko na i in j, in naj se s piko rajši označuje	naglas	pri vseh glasnikih.Spisal sem o tem primerno	A
naklonita katerokoli teh krasotic.« Plahtalič se	naglas	nasmeje in izreče prijazno hvalo za svarilo	A
glave. Čital in prečital sem svoj slavospev	naglas,	poudarno in oduševljeno; profesor Janežič je	A
Nato vodnik poklekne pred mizico in zmoli	naglas	kratko molitev za Mlekojedov večni mir in pokoj	A
Ponoči se ji je začelo blesti po glavi.	Naglas	je govorila, in sicer tako, da Skalarju, ki	A
se mu srce, solze ga posilijo, stari mož se	naglas	zajoka. Ta jok - saj bi bil risa omečil	A
obraz, začne strašno ihteti in nazadnje se zjoka	naglas.	Potok vročih solz, ki jih je dolgo zadrževala	A
célo okrožje, vmes prodajalci in prodajalke	naglas	ponujajo in priporočajo svoje blago ‒ vpitje	A
in se usedli k večerji, je zagodrnjal skoraj	naglas:	»Se pač vidi, da ste zarobljeni hribovci, ki	A
tlačanom, ki so se komaj premagali, da se niso	naglas	zasmejali. ‘Vice’ so se dobivale sem	A
Oskrbnikova dobrotljivost me je ganila, da sem zajokal	naglas.	Zdaj vidim, da je bila moja hvaležnost nekoliko	A
jo bomo vendar napravili, da bo začela tuliti	naglas.	To je premalo, da samo joka, moramo jo žgačkati	A
slovarju ni, in naj zabeležim na vse daljše besede	naglas,	ki je navaden na Kranjskem.To delo torej ni	A
presrčno, da se ji je vse čudilo. Zdihovala je kar	naglas	in poljubovala pridno cerkvena tla. Rozala je	A
otrok. Zabolelo jo je v srcu, da je vzdihnila	naglas	...Kaj dela tukaj pri Škrlatici?	A
kjer je žuborel tisti studenec, in je zavriskal	naglas,	ko se je ozrl po trati.Hej, tam kraj studenca	A
Šinil je z roko preko obraza in je izpregovoril	naglas:	»Mrtva je ... kaj mi pomaga jadikovanje, če je	A
je ponavljal v svojem veselju in je klical	naglas	za bežečimi otroki.A hipoma je utihnil in se	A
dolgo dolgo. Mojco so skelele noge in pričela je	naglas	tarnati in jadikovati.Bila je utrujena in ni	A
Rožle je videl samo še to. Zakričal je	naglas	in si je zakril obraz z rokami.Toda že v naslednjem	A
domislil vsega tega. Tako je bil vesel, da je	naglas	prepeval.Pozabil je, da ga je Pehta pošteno	A
dvignila in je pozorno poslušala. Kekec se je	naglas	zasmejal v svojem veselju.Skočil je k mizi in	A
je minila vsa bojazen in celo zasmejal se je	naglas.	‒ »O, kakšna zajčka sva!« je rekel in se je dvignil	A
nesreče. Še bolj je sklonila glavico in je	naglas	zajokala. Kekec je utihnil sredi pripovedovanja	A
Mojco, ki je sedela na pragu. Zavriskal je	naglas	in je naglo stopil v gozd.Vso pot je žvižgal	A
« In Kekec se je	naglas	zasmejal.Ustavil se je in se okrenil.	A
Kekcu se je storilo tako milo, da bi bil skoraj	naglas	zajokal.Kar obraz je zakril z rokami, da bi	A
Njegove oči so se spet svetile v temi in renčal je	naglas.	A tedaj se je prikazala Pehta in je stopila tik	A
po koči. »Teta Pehta, oj, teta Pehtara!« je	naglas	zaklical Kekec. Tedaj so se odprla vrata in	A
‒ In Kekec je pričel žvižgati in prepevati	naglas.	Prišla je Pehta iz kuhinje in se začudila.	A
. / stran 132 . / Toda sredi misli se je	naglas	zasmejal in se je ozrl na volka, ki je ležal	A
kosa najlepše pečenke. Ha, Kekec?« Kekec se je	naglas	zasmejal: »No, ne rečem, da bi ne bilo skoraj	A
Daj, povej, Kekec!« A Kekec se je	naglas	zasmejal.»Teta Pehta!« je odgovoril.	A
rokami. »Hej, Kekec, ta Kekec!« je izpregovoril	naglas.	»Kdo bi si mislil, oj, kdo bi si mislil?	A
Zagledal je Kekec paglavce pa se je zasmejal	naglas.	»O, glej jih, kako beže!« je rekel.	A
ji je zažarel od veselja in nasmejala se je	naglas.	Zaklicala je v vežo, na ves glas je zaklicala	A
oj, mati! Oj, Jerica; oj, Tinka!« je zaklical	naglas.	»Domov sem se povrnil, ker sem odslužil Koroščevim	A
Zvonilo je poldne. Bolcman se je odkril in	naglas	začel moliti.Žena in hčerka sta mu odgovarjali	A
če bi jo še enkrat poklical. Če je še tako	naglas	klical, uspeha ni bilo.Soba je ostala nema in	A
obračale oči proti nebu. Neka starejša ženska je	naglas	vpila: »Oh, ljubi svetniki, odvrnite od nas	A
Še bolj se je posušil. Ležal je na odeji in	naglas	diskutiral z načelnikom štaba Zdravkom o vojaški	A
Kristus, ki je bil pribit na križu, molil je	naglas,	molil je rožni venec: »Ki je za nas krvavi pot	A
hišo. Hčerka, ki je ležala poleg mene, se je	naglas	zasmejala, da so se pokazali kakor marmor beli	A
je še Polonica vzlic svoji žalosti zasmejala	naglas.	XII.	A
nemoteno svoj strok. Nekoč, ko so peli mogočno	naglas	zvonovi, kakor redkokdaj pojo, in je prišla	A
Razprostrla je perut, zakrakala je dvakrat, trikrat	naglas,	odprla nekoliko kljun in se zagnala v samca	A
»Pila sem, pila,« ‒ je govorila in se vmes	naglas	smejala. »Kdo mi še da za pijačo, pa sem njegova	A
nemoteno svoj strok. Nekoč, ko so peli mogočno	naglas	zvonovi, kakor redkokdaj pojo, in je prišla	A
Razprostrla je perut, zakrakala je dvakrat, trikrat	naglas,	odprla nekoliko kljun in se zagnala v samca	A
ne da bi ga pogledala. - Čudna punca, reče	naglas	sam pri sebi Stane, ko zapira vrata kabine.	A
Priznam, da se mi je med nogami napelo.	Naglas	sem zavzdihnil in si nataknil očala.Ženska je	A
Mimogrede ti povem, da je tole treba brati	naglas.	Če želiš, ti lahko tudi fonetično zapišem.	A
čeprav prijetno utrujen. Se ti hahljam, ko	naglas	bereš slovensko.Zelo potrpežljiva biti ko jaz	A
Čas teče. »Dajmo,« reče	naglas,	kot bi si hotel dati poguma. »Obljudimo ta novi	A
grajskega hlapca. »Nič se ne boj!« ji reče prav	naglas.	»V gradu poprosim zate gospo grofinjo.«	A
razjarjenega moža. Prestrašena Kali je zajokala	naglas.	V smrtnem strahu se je izpulil dečko ciganki	A
Ko je bil Omar sam s tujim možem, je zajokal	naglas.	»Ne boj se me, Omar!« ga je tolažil paša in	A
stisnil je ustne ‒ bal se je, da ne zajoka	naglas.	Z jasne ravni so zavili v mrakotno, hladno sotesko	A
Le trobi, le!« jo je karala mati. »Le še bolj	naglas,	da te bodo prej Turki!« »Ojej, Maruška, nehaj	A
in debelo izza roba, da se je jel vitez Ahac	naglas	grohotati odkritosrčnemu strahopetcu.»V dimnik	A
se dviga zelo visoko.« . / . / stran 234 . /	Naglas	so zajokale trepetajoče Barjanke, ki so bile	A
obrnil beglerbeg k Osman paši in mu velel tako	naglas,	da so mogli slišati tudi drugi: »Moji ogleduhi	A
stran 288 . / uspeh, so jeli, hudo varani,	naglas	godrnjati in se jeziti zlasti nad beglerbegom	A
starega prijatelja.« . / . / stran 295 . /	Naglas	je pa pridal: »Naučil sem se od ujetnika v Ljubljani	A
Tedaj se je Omar po dolgem času zopet zasmejal	naglas.	Tudi Osman paša ni mogel več ostati resen.	A
laskave hinavke!« je svaril vitez Ahac nečakinjo	naglas.	»Glej, to je tista črna kača!«	A
da zna od tisoč ljudi komaj eden dobro brati	naglas!	To vam je umetnost!	A
»Imam jih! Imam jih!« kliče	naglas,	da se dekla oglasi v hramu in vpraša, ali se	A
Pozdravljeni,« je rekel v lepi slovenščini. Njegov	naglas	pa je vseeno izdajal tujca.»So priprave v teku	A
pogledala doktor Oksidžena in nalašč rekla zelo	naglas:	»Kdaj odpotujeva?« In že sta odšla na plesišče	A
!« »Važič,« je prav potiho rekla Josefina,	naglas	pa je dodala: »Torej gremo res v Banovce?«	A
ob pravem času na pravem kraju,« je zaključil	naglas	svoje premišljevanje. »Seveda,« je rekel Ksaver	A
je prijela glavnega gradbenika pod roko, in	naglas	rekla, tako naglas, da jo je slišal tudi Anatol	A
glavnega gradbenika pod roko, in naglas rekla, tako	naglas,	da jo je slišal tudi Anatol: »Midva sva svoje	A
Vsaj skupine se bom malo rešila.	Naglas	pa sem vprašala: »Ali je Tina že prišla.?«	A
ima taka peresa! ‒ Ker bi ga rad imel, pravi	naglas:	»Kdor mi ga prinese, bo kralj.« Starejšega je	A
svet, ne bom več umetnik.« »Zdi se mi,« je	naglas	pomislil Beokmann, »da si že prišel drugič na	A
Na seji ministrskega sveta je kancler listino	naglas	prebral: »Kaunitz je osel, Jožef drugi.« Cesar	A
prihajala Lena in zopet zbežala ven, da se razjoče	naglas.	Ni mogla gledati trpljenja mile bolnice.	A
hrvatskih knjig in dečka sta z zanimanjem brala	naglas	Puškinove pa Preradovićeve pesmi v izvirniku	A
Koklja je piščeta znesla!« Zakrohotal se je	naglas:	»Ni jih znesla, ne!« je vpil gor. »Ti si neumnica	A
punče bahalo po nepotrebnem, zato sem rekla	naglas:	»Rajši povej, draga moja, da si prišla zadnjič	A
oče se končno ne more več zdržati, zasmeje se	naglas	in ji da zvito zasluženi sladkorček. Obžalujem	A
pred njim priklonil do tal. Njegov gaskonjski	naglas	ga je spomnil na rodni kraj in mladost ter mu	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 42 142 242 342 442 542 642 742 842 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani