nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku, poved v sobesedilu:
Tako je na primer že prav jasno videl obraz mladega nemškega vojaka, ki je prvemu kmetu, tistemu s cigareto, odsekal glavo; videl je, kako so mu mehki in gladki plavi lasje padli na čelo, ko se je sklonil po sekiro, in kako se je nato zravnal in jih s pobalinsko kretnjo glave vrgel nazaj, preden je sekiro vzdignil. Prav tako jasno je videl kakih šest let starega fantička, ki je stal ob samotnem macesnu v pobočju nad hišo; stal je kakor okamenel, samo gole nožice so se mu tresle v kolenih, odprte in posinele ustnice so mu drhtele, na vekah osteklenelih oči sta mu viseli dve okrogli in zelo svetli solzi... Peter Majcen je čutil, da se mu snov gosti in da dobiva svoj zvok, toda tisti zvok je bil bolj in bolj grozljiv, zato je že začel dvomiti, če bo sploh pisal o tem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani