mala (401-500)

izgovorila. Tam poleg nje na tleh je sedela	mala	Marijanka, in ko je slišala njene besede, je	A
telo, prepričano, da je suho in nemo. Irena, ta	mala	fiksarska čarovnica. - Ko si pijana	A
navzdol v Polonino mednožje. - Pogrešala sem te,	mala	moja, ji reče in prične božati njeno glavo vedno	A
stran in izginili kakor begotne sence skozi	mala	vrata na precej velik vrt onkraj palisad, počenili	A
Večkrat se je ozrla po svoji edinki.	Mala	Alijana je bila zelo podobna materi, zlasti	A
Največa sreča in veselje pa jima je njun otrok,	mala	kontesa Alijana!Takega otroka zlepa ni najti	A
«	Mala	srna zadrhti, po njeni dlaki in po mahu rdi	A
Vsi so občudovali Ljudmilo in njeno petje.	Mala	kontesa Alijana jo je gledala spoštljivo in	A
Kar so se tiho odprla vrata in vstopila je	mala	Arifa.Plašno je postala pri vhodu; bala se je	A
restrašeno tja nekam v skrivnostne daljave. Osinjela	mala	usta so bila odprta, kakor bi hotela vsak čas	A
dvigajo Omarju prsi, kako drgeta njegova mokra	mala	roka na njegovem tilniku. Držal ga je previdno	A
preljubi ženin! Gospod Čeh je pokimal in rekel:	Mala	Vida, tvoja sestra Koprnela je moja ljuba nevesta	A
kljuka ali kakšna druga oprijemljiva reč, je	mala	svetla žabica, ki zaklepa notranjost omare pred	A
in iz kotičkov oči. Čeprav so vse odprtine,	mala	odprtina za okno in odprtina za na hodnik in	A
potem počasi zasuče pogled na desno, kjer je	mala	odprtina.Njeni zrkli, nad katerima so trepalnice	A
Valovi proti vzhodnozahodnemu koncu, kjer je	mala	odprtina in za njo kositrn kotel noči, in se	A
se na vzhodnozahodnem koncu hodnika, kjer je	mala	odprtina za noč, zasveti nekaj drobnega in negotovega	A
prstom in na najino začudenje se je prikazala	mala	kuhinja z vsem potrebnim. Šef se je zasmejal	A
rahljal kosti in meglil oči. Na TRMI je bila	mala	sobica. Sandrina.Tu je imela svoje raziskovalno	A
Lepotica, »ki sestavljajo veliko arkano, je še	mala	arkana s 56 številčnimi kartami.Karte tako predstavl	A
Saj sem vam povedala,« je rekla ekologinja.	Mala	ženska, z malimi svetlimi očmi, ki so odsevale	A
zavzdihnil, to ni skoraj nič. Samo brunarica,	mala	brunarica.Odločil se je, da ne bo šel v bolnico	A
ljubezen ‒ gotova bolezen. ◆ Dolga zaroka ‒	mala	poroka. ◆ Dolgo potovanje menja dekleta.	A
hvala se pod mizo valja. ◆ Lastna hvala ‒ cena	mala.	◆ Lastna krivda in strah vsakega najbolj mučita	A
sprejmejo pozdrav in jo vprašajo: »Kam gaziš, ljuba	mala,	tako objokana po snegu?« Deklica jim vse lepo	A
urejeno. »Poglej,« mu je šinilo v glavo, »ta	mala	šoja, ki ne zna ničesar, le včasih uniči kakega	A
odvrnil: . / . / stran 73 . / »Storite to,	mala,	in vrzite tudi večerjo kar sami čez krov.«	A
prirodoslovcu in učenjaku Darwinu, ko mu je njegova	mala	nečakinja zastavila naslednjo uganko: »Kaj ima	A
»Skušam najti drugo postajo,« pojasnjuje	mala	v zadregi. Tujec, ki se je ustavil v krčmi,	A
smrdelo po naveličanju in brezsmiselnosti. Ko sta	mala	dva z zbeganimi pogledi kukala izza vrat.Ali	A
bodo uresničene. Ne smejo biti, ker imam dva	mala.	Le zavezati sem hotela svetohlinsko okoliško	A
Kadar se vrnem z otrokoma, ju zapre v sobico in	mala	dva odgovarjata na vprašanja kot zaslišanca	A
Kdo ve, česa bi se domislila med nočno vožnjo.	Mala	dva pa bi me zjutraj pogrešala.Zmeraj se hočeta	A
Nimam moči urediti vtisov.	Mala	dva si obredno zložita darila ob vzglavju.Bivši	A
trije stali pred mano v obtožujoči drži. Ko sta	mala	dva zbežala pred mojimi iztegnjenimi rokami	A
Ob steni znana podoba.	Mala.	Zmaličeno lice od strahu.	A
odprl nihče; niti pes ni zalajal na dvorišču in	mala	krotka srnica je gotovo odbežala v gozdove,	A
Oglašalo se je v njej novo bitje.	Mala	se je komaj nerodno in ljubko postavljala na	A
staram se že, ne morem več tako kakor prej.	Mala	Mimica je pa dobra.Neče umreti, ne.	A
Stroški so bili majhni. Tista	mala	podpora, ki so jo pošiljali Tildi stric Robert	A
Emil govori perfektno francoski. Tudi naša	mala	gospa tetka ljubi ta jezik.Veseli me, da smo	A
omnibus.se/beseda) Vsebina Črtici 5 Naša	mala	12 Naša Vlada 18 Vladoša 25 Epizodice 34 Otroci	A
lonček mleka in košček kruha je ležal poleg. Moja	mala	je zavriskala, ko sem stopila v sobo. »Mam mami	A
Dal pismonoša.« Vzela sem pismo in sedla,	mala	mi je sama zlezla v naročje in skupaj z menoj	A
seboj. »Ne jokaj, mami!« me je tolažila moja	mala	in srce mi je zatrepetalo v sreči. Tako majhna	A
Ovlažila sem si usta ... Moja	mala	je šla spat.Zunaj je nastala noč, ali jaz sem	A
‒ Ni slajšega zvoka!! Moja	mala	se je smejala veselo, prisrčno in ta sladki	A
globoko, nažgala luč in napisala to črtico. Moja	mala	stoji v kotu. Kadar jo kaznujem ali kadar je	A
Pisala sem.	Mala	je prišla k meni, hotela je, da jo poljubim	A
človek veseli, da jo ljubi in boža! »Ti moja	mala,	odpusti mi!Odpusti, da sem tako brezčutno ranila	A
zaobljubila: kadarkoli bom nepravična, moja	mala,	vselej pridem k tebi in ti porečem: »Odpusti	A
in zaupljiva! . / . / stran 12 . / Naša	mala	Naša mala je stara tri leta; ime ji je Vladinka	A
upljiva! . / . / stran 12 . / Naša mala Naša	mala	je stara tri leta; ime ji je Vladinka.Očetu	A
navadno mislimo. Tako se spomni enkrat naša	mala	pod večer, da hoče še na sprehod. Pravim ji	A
prosi še na vratih v drugo sobo. Taka je naša	mala.	Malo dela mi da, slači se že sama in tudi oblačila	A
zna v pravem hipu premagati, ko ima otroke.	Mala	me je prišla pocukat: »Kaj pa pišeš tako dolgo	A
boste žalostni!« Res, žal mi je, da je naša	mala,	otroška Vlada vsak dan večja, drugačna! Vem	A
ozabljenju! . / . / stran 25 . / Vladoša Naša	mala	dobiva pisma.V Zagrebu ima nekaj majhnih prijateljic	A
Odgovore pišem jaz.	Mala	pride k meni in pravi: »Ti, mama, danes bova	A
kaj naj piševa?« »Vzemi sivi papir,« me uči	mala,	»ta je eleganten.V Zagrebu se ne dobi takega	A
In zbogom!« Taka pisma piše	mala.	Olga ji je poslala nekoč razglednico, pa je	A
Piši, naj drugič vse popiše,« mi je naročala	mala.	»Zakaj ne popiše vsega?!	A
tako postaviš!« Gospod ne ve, kam bi sedel, a	mala	ga vzame za roko in prisloni v kot.»Tukaj je	A
bila odprta in v kuhinji je stalo nekaj žensk.	Mala	je kričala na vse grlo. Strašno mi je bilo neprijetn	A
nisem upala dotakniti ter sem šla nazaj spat.	Mala	ni zaspala. »Še vedno te gledam.	A
rekel: Pravi čudež celega sveta, draga moja!	Mala	me je poljubila in potem so šli. Po vsej hiši	A
njenega vprašanja in prasnem v odkritosrčen smeh.	Mala	je razžaljena.Zardi do ušes: »Mařka je tudi	A
Drugi dan srečam na ulici neko znanko. »Vaša	mala	je bila včeraj pri naši Miluški.« »Vem.	A
komisariat je zraven trgovca, kamor hodi naša	mala	redno po surovo maslo.Vsaj petdesetkrat je že	A
v licej. Pisala je Vladoši tole: »Draga moja	mala	Vladoša!Ne veš, kako mi je bilo žal, ko sem	A
Glivkovič, ki najlepše piše, piše na papir: »Draga	mala	Vladoša!Dobili smo Tvojo lepo razglednico in	A
šestih. Hiteli sva pospravljati in se preobleči,	mala	je odvezala pentljo iz las, jaz pa sem hitro	A
kakor skladišče trgovca s pohištvom ... »O, vaša	mala	zna že šteti,« se nasmehne gospa prisiljeno	A
pametna je, le otrok ne zna vzgajati! Ta njena	mala	je nesramna frklja, predrzna, da je strah!«	A
žemlje, ki ji jo je dala od svoje malice naša	mala.	Barica pospravlja kuhinjo.	A
pravi Barica, »ali ste videli, kako ima naša	mala	zrele oči?Kakor da je dve leti stara, take jasne	A
visoko ali nizko, če ima čisto vodo ali ne. Naša	mala	Maša ji je rekala »taba«.Jako rada jo je imela	A
sprejeli pekovkin dar z velikim odobravanjem.	Mala	Maša jo je skoraj zadušila od sreče in ljubezni	A
bila rdeča in vroča od napora. Trdno je držala	mala	pest svetli žebelj in pikala, pikala in suvala	A
temni jami sta se zarežali Mitiki v obraz.	Mala	roka je omahnila, žebelj se je skotalil na tla	A
malo pogreznili, ko so brez podpore. In naša	mala!	Ne vem, kako sem prišla na ulico.	A
ni drugače mogoče, da se je vse podrlo. Samo	mala,	kaj bo z malo!« sem govorila kakor brez uma	A
umrla od strahu. Ko pa je prišla domov njena	mala,	ki hodi v otroški vrtec, in se je že med vrati	A
dala klečat na sredo sobe. Od nekod je prišla	mala	Micika.Če Vlada kleči in Micika stoji, sta njuni	A
ti pravim! Deček je imel belo kapo,« se brani	mala.	»To so sanje,« trdim jaz.	A
čeveljčki po trdi poti. »Kako hitro hodi ta vaša	mala!	« se čudi znanka.Jaz takoj vem, da se Mika jezi	A
priklanja in zvija. »Še kaj pripoveduj,« me prosi	mala.	»Kaj naj pripovedujem?«	A
sebi in v prsih se mi topi srce od ljubezni.	Mala,	ljubezniva Mirica!Mala, ljubezniva Mirica!	A
Mala, ljubezniva Mirica!	Mala,	ljubezniva Mirica! Vlada vstane in jo pride	A
težina v roki, vse je bilo moje. Celo telesce,	mala	dražestna pest, mehka, žametasto gladka ličeca	A
gledajo življenje s prvim, še otroškim spoznanjem.	Mala	licejka stoji pred menoj, ali tistega lepega	A
ponosom in ljubeznijo. Ti moja najstarejša, ti	mala	mamica svojih sester, dobra si, jaz se veselim	A
zaradi bolečine. Ne razume nikakor, sirotica	mala,	da ji je mogel kdo storiti kaj zalega, ko je	A
poznal, poleg njiju pa še dva navadna vojaka.	Mala	četica se je pod d'Artagnanovim vodstvom odpravila	A
Kdo pa so?« »Prvi je	mala	spletkarka, žena nekega trgovca; ime ji je Constance	A
mi pridejo kar solze v oči!« »Kuharička moja	mala,	« je rekel predsednik vlade, »priskrbel ti bom	A
krave; te mukajo; te ste slišali,« je odgovorila	mala	kuhinjska dekla. »Zdaj smo še daleč od tistega	A
mali zvon.« »Ne, to so žabe,« mu je razložila	mala	kuhinjska dekla. »Ampak tudi slavček že ni več	A
Med publiko je tu in tam završalo.	Mala	rdečelaska je zacvilila od mešanice strahu in	A
beketavi glas, ki je prihajal s telekrana.	Mala	rdečelaska je škrlatno pordela, usta so se ji	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani