In takrat se je nekaj zlomilo, nekaj je počilo, modre, jasne in lepe oči so se nekam pogreznile in dve grdi črni luknji, dve strašni, temni jami sta se zarežali Mitiki v obraz. Mala roka je omahnila, žebelj se je skotalil na tla, srce je vztrepetalo v grozi. Strašna žalost se je prebudila v prsih, strašno kesanje jo je streslo vso, vso in bridko usmiljenje, grenko očitajoče sočutje ji je stisnilo grlo.