mala (101-200)

Zakaj ne bi šlo, saj bom plačal?	Mala	še ni obdelana, mu je pojasnil.Pojma ona še	A
pristavil še za eno kavo. . / . / stran 173 . /	Mala	še ni obdelana, je dejal Lepec v mojem spominu	A
stavim, da pojde; saj sta si med seboj kakor dva	mala	strica.Drži ga, dokler ga imaš, drži ga!«	A
hana, ki leži ob reki Spreči, ga bo spremila	mala	kazinska družba, in sicer na konjih. Manj ga	A
zavihano spodnjo ustnico. In čim več ljudi čuti	mala	umetnica okrog sebe, tem bolj se dere; pred	A
Ali ta ljubav je nesrečna.	Mala	Milkina mamica je stroga in neusmiljena in z	A
naspančkali? Hvala Bogu, vse je šlo dobro in naša	mala	punčka je močna kakor kanonir.«Popestovala je	A
stran 21 . / ZAGONETNA NEZNANKA Leta so tekla,	mala	Micka je rasla, dorasla je pod vrh in dobila	A
odloči! Srce nam ne bo izkrvavelo, naj zmaga	mala	začetnica ali velika, le da bo mir!Časi so slabi	A
Krenil je v gostilno, kjer se je dopoldne zbirala	mala	obrt, da pri kislih jetrcih in malem golažu	A
mu je roko in jo nesla h glavi njegove mame,	mala	vroča roka se je vdala ljubeznivi sili in je	A
»Nova!« je rekel Miha. »	Mala!	« je dostavila Reza. »Kako stopiclja!« je pomrdnila	A
meni, dekle! Vidiš; jaz sem mali hlapec, ti	mala	dekla, kar za par bova.« »Ne vem,« je rekel	A
in vprašujoče gleda gospodarja: »No, ali drži	mala	matura ali ne?« »Ali sem te tako učil?« vzroji	A
naveličajo. Lepa punčka je kmalu razdejana,	mala	samokolnica brez kolesa, konjiček kmalu brez	A
rad,« je pojasnil Blaž. »Gor pojdi, zverina	mala,	in mu mirno povej, da ga kliče oče.« »Kaj je	A
različne: v levem spodnjem kotu velika, v sredini	mala	začetnica črke a ...Tudi črka r v desnem gornjem	A
številkami ne bo šlo ... Razen tega pa je bila	mala	pismenka a, ki se je bahatila na sredini križa	A
če te zaprosim...« Dalje ni mogel, kajti njena	mala,	a krepka roka mu je z veliko odločnostjo zalepnila	A
»Dobrodošli, dedek!« In	mala	deklica je ponovila: »Dobrodošli, dedek!«	A
katerih stojé črno na belem vsa vaša nešteta,	mala	in velika sleparstva ...Ali razumete zdaj, gospod	A
sreče in zadovoljnosti. ”To sta namreč moja	mala	dva, je moj parček, sta moja golobčka! Otroka	A
oknicami se je prikazal otroški obraz. ”Ti,	mala	... kod pa kaže pot v Oberhollabrunn?“Obraz je	A
drobnimi koraki, skoro se je nekoliko opotekala,	mala,	suhotna Anka, siromašno oblečena, na glavi smešen	A
bolno vse kraljestvo in boljše je, da se napravi	mala	nepravilnost, kot da bi trpeli nedolžni narodi	A
visoke, skoro do tal viseče, tako da so bila	mala	čemerna okna v večni senci.Na nizkem holmu,	A
kako bi te tolažil ... Idi z mano, Hanca, ti	mala,	nespametna!“ Šla je z njim, kakor jo je vodil	A
varno zabitemu. ”In kako se godi tebi, ti moja	mala,	nedolžna, resna mamca? Če grem po cesti, vidim	A
Naslonil je glavo v dlan, zaječal je. ”Hanca, ti	mala,	uboga!“ Spomnil se je na njena pisma, pisana	A
potočnico in sem ji rekel: ”Kaj nič ne vidiš, ti	mala,	nedolžna?Kaj nič ne veš?	A
obrazu se mu je razlila nenavadna nežnost. ”Ti	mala	Ninica!“ Njegova nerodna, tresoča roka je	A
ljubeznivega, a navadno ji ni povedal ničesar. ”Ti	mala	Ninica!“...	A
prihajali tisti vlaki, ki se niso ustavljali. Skozi	mala	okenca so gledali neznani ljudje, časih je opazila	A
nerodno ji je bilo obenem. Fanta sta bila v šoli,	mala	Francka se je igrala na tleh in se je skrila	A
in da so bile samo sanje... Otroci so rasli,	mala	Francka je že hodila v šolo, Tone je imel trinajst	A
predramila mati, ki je sopla težko za zastorom, in	mala	Francka, ki je ležala na skrinji in se je premetavala	A
soplo težko in na skrinji se je premetavala	mala	Francka. Na predvečer slovesa je bila velika	A
sta poluglasno. Za zastorom je sopla mati,	mala	Francka je ležala na tleh in se je smehljala	A
se je zbudila in je kašljala za zagrinjalom,	mala	Francka je sedela v sami srajci na tleh in se	A
italijanskih delavcev, rjavi obrazi so gledali skozi	mala	okenca.Sedla sta k oknu in sta gledala, kako	A
Trudna je bila in bolna; sedela je za mizo;	mala	Francka, ki je hodila v šolo že drugo leto,	A
na mizi in je zadišalo po kavi, se je zbudila	mala	Francka.Pomela si je oči in je prašala še v	A
skledo, stroke pa na tla. Na steni je visela	mala	kuhinjska svetilka in je dremotno gledala na	A
jarbole ladij. Tam so se jadra razgrnila in	mala	ribiška ladija je splula od brega ter plavala	A
bili tam, ker je bila skrita v drevju; samo	mala,	žalostna cerkev je stala na nizkem, okroglem	A
bila zidana, zgoraj lesena in s slamo krita.	Mala	okna so gledala neprijazno, tako srepo in lokavo	A
je pesti na prsi in je molčal. Njegova žena,	mala	in drobna, je bila otrok, ki je prezgodaj ovenèl	A
-	Mala	Jelenka je stala ob oknu, gledala je z velikimi	A
krmežljave oči gledajo na ozko, blatno cesto	mala	okna, tu in tam kakor slučajno vdolbena v sivi	A
brez števila oken je strmelo topo v valove,	mala	mrtva okna, ki ni bilo nič življenja za njimi	A
bi delal. Za ognjiščem je sedel pastir Anže,	mala	deklica je pometala. »Ali ni mojega	A
od Katrine roke pognana je omahnila v sobo,	mala,	bleda in revna deklica in se opotekla in padla	A
večerih razpel vijoličast pajčolan. In Anica, ta	mala,	boječa deklica je čutila neizrečeno radovednost	A
Čudovito je bilo življenje Jerici. Ta	mala,	bolehna osebica!Smilila se je Marjanici, smilila	A
srce v roki. Prav nežno je in drobno, kakor	mala	srebrna urica, ona, ista, katero ji je bil kupil	A
nekaj utrgalo v malem stroju, in zdaj divja	mala	reč kar tako.In Anica čuti sedaj zopet ono bledomrzl	A
ji je z glavo, pomignil mlajšemu in odklenil	mala	vrata, kamor je izginil s pisarjem.Nekaj strank	A
vselej, ko je ura bila, je prišla izza ozadja	mala	lutka in vojaški pozdravila ter se zopet skrila	A
Utrdba na Kozlovem robu je bila osamela. Samo	mala	posadka je bivala gori, se dolgočasila in snažila	A
si!« 88 Diabolo suadente 108 »Lotrica!« 118	Mala	Tolminka 128 Bilo je nekoč ... 139 Edmondo 147	A
stric, kosilo bo mrzlo.« »Bog pomagaj, anti ne,	mala	Tolminka,« je zaklical prečudno vedro župnik	A
čista lilija, ki je še vsa otroška! Tolminka	mala,	s čistim srcem in ženskim licem in svojimi mirnimi	A
sedemletna Lucija: »Tak dajte no, stric!« »Počasi,	mala	Tolminka!Tako sem se zmislil, da sem jaz gospod	A
se zmislil, da sem jaz gospod Bog in da si ti	mala	Tolminka.Zdaj pa bo vprašal gospod Bog malo	A
Tolminko: Kaj pa je dobro na svetu? In bo povedala	mala	Tolminka: Ajdove mrve, gospod Bog!In gospod	A
Bog vpraša: Kaj je boljše, in bo odgovorila	mala	Tolminka, da je bolji bolški sir.In bo vprašal	A
vprašal gospod Bog, kaj je še boljše, in bo rekla	mala	Tolminka ...« »Češnje, gospod Bog!« je rajala	A
»Češnje! Ne rečem, da ne, če so že zrele,	mala	Tolminka!« »So že, so!	A
tiho je plakal nekdo daleč, daleč ... »Tolminka	mala!	Pa povej, kaj je najboljše?«	A
stric, gospod Bog!« »Lepa si mi, Tolminka	mala.	Modra si!	A
Štefan je stal pred njo in vprašal: »Tolminka	mala,	kaj je najboljše?« Lucija ni odgovorila v svoji	A
govoril sam pri sebi: »Lepa je ta, Tolminka	mala!	Od kdaj se me bojiš?	A
Hudič rečem, pa mislim polža. Lucija, Tolminka	mala!	« Iz kota v kot je hodil in potresal z glavo	A
hladno, vedno hladneje ... . / . / stran 128 . /	Mala	Tolminka V tistih urah, ko je bilo župniku Štefanu	A
Debora, Kananeja in Tahita!« »Glejte, glejte!	Mala	Tolminka je lepa gospa.Ali bo mala Tolminka	A
Mala Tolminka je lepa gospa. Ali bo	mala	Tolminka pozabila strica?O ne!	A
O ne!	Mala	Tolminka se bo vrnila in bo stric vprašal: Pa	A
stric vprašal: Pa kaj je najboljše, Tolminka	mala?	In bo rekla Tolminka mala: Češnje, gospod Bog	A
najboljše, Tolminka mala? In bo rekla Tolminka	mala:	Češnje, gospod Bog-stric!« Prestal je od ginjenja	A
noč!« »Pa kaj je dobro, odgovori, Tolminka	mala!	« »Mrve in mleko.«	A
pisal nekako otroški v svoj dnevnik: »Tolminka	mala!	Češnje, take lepe češnje so na Kneži.	A
povedal. Ali je sto let kajti? je vprašala	mala	Terezika in dvignila vse prste na roki.Tako	A
O, saj so dobri!«	Mala	sestrica sanja in poje: »Miška z rdečimi očmi	A
platnom. Predstavljal sem si, da sem tudi sam	mala	mati narava, ki hoče z nežno roko obvarovati	A
z vodo. Nastali sta dve lepi jezeri, prava	mala	Bleda.Nekoč naju je Pucinov Jože slikal v čolnu	A
ugotavljali Tržičani. »Zanj je zvonik kot ena	mala	Begunjščica.« Krovec je moral potem	A
Tako sem na primer za igro s petjem z naslovom	Mala	pevka dobil od vstopnine osemsto kron, pa sem	A
sobo, bila je ondi že zbrana tako imenovana »	mala	komisija za preiskovanje tujcev«.Načeloval ji	A
mogla pripetiti zamena, pritisnila je nanje	mala	komisija petkrat svoj pečat in prednje postavila	A
Jelovo brdo! Ravno pod Blegošem tiči	mala	ta vasica sredi rodovitne ravnine, kjer prideluje	A
cvetočem obrazu ti predvsem vzbujajo pozornost	mala,	skoraj triogelna usteca, ki jih moraš nehote	A
Zbogom!«	Mala	osebica se je napihnila kakor žabica na veji	A
Spremljevalca Eve Luize ni hotel miniti smeh.	Mala	grofica je smatrala to za osebno žaljenje in	A
deželnega dvorca in h kateremu je bila povabljena	mala	dvorska družba, je cesarica, ki je bila ves	A
nima knez svoje soproge tu, brez dvojbe bi ji	mala	Radovljičanka izpraskala oči!« »Prepričan sem	A
svoje prijateljice. Te so med sabo klepetale,	mala	Julka pa se je koketno ozirala po mladeničih	A
Pa se je silno opekel.	Mala	osebica se je ošabno obrnila, dijaka nekaj časa	A
spremstvom, podobnim trênu, ki ga ima v naših časih	mala	armada! Dne 6. septembra opoludne je	A
napravljala mogočna zidina vtis zapuščenosti.	Mala	okna, oblačene stene, tu in tam raztrgana streha	A
izhod. Tomažu Ručigaju zavrtila se je tedaj	mala	čumnata okrog in okrog; vse mu je plesalo pred	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani