Mnogo dobrih svetov so mu dali logarji, ali Kajn je še vedno slišal, kako je rekla mati: »Pojdi proti noči ali proti jutru!« - in besede so ga vabile v tujino.
Ko je nekoč potrkal neki logar na vrata, mu ni odprl nihče; niti pes ni zalajal na dvorišču in mala krotka srnica je gotovo odbežala v gozdove, ker ni bilo nikogar več, ki bi jo gladil. Dvajset let in dalj so šumele šume okrog samotne koče, a nihče ni sedel pri oknu, da bi poslušal njihovo večno pesem.