nova beseda iz Slovenije
nobeno drevo ne . / . / stran 26 . / pade na prvi | mah; | a hrast se omaje in hrib, smo v šoli deklamirali | A |
je zanj žrtvoval, ko bi bil lahko dobil na en | mah | službo in nevesto. EMILIJA Kako to misliš | A |
kronice belih gozdnih cvetlic in ko se razgrne | mah | na hostni postelji, ko sonce razvije pahljačo | A |
mojem srcu kakor črna mlaka. Rad bi končal na en | mah | ... in pomisli: junaku podoben, ki je, kakor pravijo | A |
Asírce in strah. Kakó jih od mesta spodita na | mah! | A tísoč za njimi se ôri glasóv: »Bog žívi te | A |
Junaških par pleč se ob duri uprè ‒ S stežájev na | mah | ko samé zagrmé: »Tu smo, no, tu smo!‒ Dobro | A |
Ném si. | Mah | že te obrasta zêlen, Razpadeš pač prej ali sléj | A |
položi. Ali steblo ti prelomi silovit vihar na | mah | in raznese daleč z domi mehka perca v tuji prah | A |
bom v tihi zemlji spal, in grob preraste gosti | mah, | nov vek na zemlji bo sijal, na mojih pesmih | A |
spomenik za naše grobe izklesan kamen ali boren | mah, | navek od sončne ločene svetlobe, razsuti v prah | A |
bodi spomenik za naše grobe izklesan kamen ali | mah | zelen, duh, ki je želel in iskal svetlobe, doseže | A |
kamen, kterga nihče préd čislal ní, hité mu | mah | otrébit′, napis tak govori, de Dobrosláv je | A |
Slovencam se prihodnje čase, ko mi na zgodnjem gróbu | mah | porase, v njem zdanje bodo bolečine spale. | A |
neizmerno večnost, tam bom legel na zeleni | mah, | tam bom sanjal lepe dolge sanje, morje | A |
Pomlad hiti po poti proti reki. | Mah | je mrzel. Zrak redek. | A |
Bliža se brstenje metuljčnic. | Mah | pod nogami je nevtralen, deblo, na katerem počivam | A |
stezice, tu srebrne so vodice, pod nogami mehki | mah | kakor žametna preproga. Tukaj ptički žvrgole | A |
Dan se igra skrivalnice z mrakom. | Mah | za hišo diši po moji mladosti. Ko pride noč | A |
da mi daruje vogal črne rute. Skopala bom | mah | za domačo hišo in ga zavila v črni vogal. S | A |
Kar tako spotoma ali stoječ na straži dvignejo | mah | z gozdnih tal in zlezejo podenj in ni jih več | A |
vsejal in jarkih, zaril se v prst, zavil se v | mah. | Tam sončne matere rojênci bledé zaprti v grob | A |
Čuj! Glási že | mah | se na mah in lipe se zvrnejo v prah, med delom | A |
Čuj! Glási že mah se na | mah | in lipe se zvrnejo v prah, med delom tesar pa | A |
jasno sonce sije. . / . / stran 71 . / Zelen | mah | obrašča zrušene zidove, veter skoznje diha žalostne | A |
Ko jaz v gomili črni bom počival in zelen | mah | poraste nad menój, veselih časov srečo bo užival | A |
Iščem prvega v vrsti, daritev sem položila v | mah. | Nedolžni bodo prvi, ostalim v dlaneh gori. | A |
njegov objem.« . / . / stran 292 . / In tisti | mah | že puška poči, dekle se zgrudi, obleži, a lovec | A |
KAKO 21 NA OKENSKI POLICI 22 PRIDI 23 SRČNI | MAH | 24 KORISTOLJUBNEŽI 25 PREDALEČ OD SRCA 26 TI | A |
najprej stopiti ‒. . / . / stran 24 . / SRČNI | MAH | Korak za korakom, počasi stopam v tvoj svet | A |
živi prah. Globoko ugreznjen razkriva se srčni | mah. | KORISTOLJUBNEŽI Kaj mi pomaga, če opevajo | A |
angelski sem vleki oblečen v blejski in gorjanski | mah. | Drobe me božji v besni krik in srh v zajetju | A |
Me skriva jama, skalnati vogal, me skriva | mah | pogleski in gorjanski. Kako se bom se silno | A |
nam že prinesle srečo - morda se obrne in na | mah | je tu drobiža kot pečká... a nazadnje, koncem | A |
Kakor zdaj. In takó se vlak ustavi in na | mah | se prikaže v zraku pet prekel in palic s kavlji | A |
padati na tla. Vsi so sproženi naprej in zdaj na | mah | izgine utrujenost ob štropotanju težke toče | A |
Potem se je spomnil, da je ona tam, in na | mah | mu je bilo žal, da je star in slep. »S teboj | A |
zavest ob Fani; bilo je, ko da je gmajna na | mah | mrka dežela in nad njo lebdi nekaj pokopališkega | A |
hitele, hitele, potem pa so se njene oči na | mah | plašno ozrle po sobi. »Nunca, odpočijte se, | A |
planine zmeraj Felice in Felice! Zdaj pa na | mah | Srečko! »Hudič!« je siknil in vstal od mize | A |
tega pogleda, ko on hoté noče biti z njo in na | mah | ji je, ko da jo je tudi Mangrt zapustil, ko | A |
Še zmeraj nem? Kakó naj kar na | mah, | čudežno spregovori? Tedaj je zakolovratil po | A |
kakó si pel Giovinezzo!« Potem pa je bila na | mah | vsa v skrbeh, vsa prestrašena. »Kaj se je zgodilo | A |
njene besede. In on je bil v ti praznini na | mah | neodgovoren, izgubljen, skoraj potepuh na križišču | A |
je ustvaril tovariško razpoloženje, ki je na | mah | odpravilo sleherno zvezo s turističnim vrvežem | A |
suhljatim in mračnim obrazom, se je Janoš na | mah | spremenil.Sunkoma se je ozrl in ga poklical | A |
prameni obsijali črtaste obleke, je privid na | mah | izginil.Ker možje so si zgnetli v hlače površnike | A |
bili privid resničnih kmetov, potem pa so na | mah | in kljub capam pokazali cinično samozavest, | A |
vprašal, kakó je doma z mojo ženo. Tedaj se je na | mah | ujezil in obraz se mu je spačil, da so bile | A |
Njen klavir. In na | mah, | nepričakovano, je prišla nedopovedljiva želja | A |
pozabljenega zadoščenja, a jim je bila ta na | mah | odvzeta, da so bile vse nemirne in nabrekle | A |
»Pridi,« je tedaj rekel. In na | mah | je potolažena, ko da ji je odpustil zasluženo | A |
»Vsi mi takó rečejo.« Nato se na | mah | razvedri: »Nekateri pa pridejo in govorimo kot | A |
Pa bi šel spat,« je rekel. Zdaj je Paolo na | mah | buden. »Rajši sedim tu.« | A |
Kdo je zaprt?« To je bil Pascà, ki je zdaj na | mah | čutil odgovornost straže za morebitne jetnike | A |
ugotovitev, ki je prihajala iz streznjene, na | mah | zavedne zavesti.In stražnica in vojašnica sta | A |
tisočev.« Potem je njegov glas iz rezkega na | mah | postal živčen, skoraj sikajoče posmehljiv: | A |
takrat smo vedeli za dobro in zlo. Potem na | mah | nič več. Pred novim učiteljem si, ko da imaš | A |
.. stran 150 . \/ In nehaš biti lutka, na | mah | si modrec, ki se posmehuje gospodarjem, da so | A |
Tedaj se je zdrznila. »Morava iti,« je na | mah | v zadregi rekla. »Da,« je rekel, »pozno je. | A |
jezijo, ker jo on takó malomarno posluša. Nato na | mah | zatava po pločniku pred klopco, nato se vrne | A |
in je kamnit. Oseka ga je razgalila in morski | mah | se pomalem suši, samo spodaj ga krotka voda | A |
nalahko razgibava. Ob dotiku skromnega vala | mah | zaplava in je rahla zelena svilena brada, a | A |
potešen obraz, ko smo ga kropili, da je bilo na | mah | razumljivo, da mu ni nič žal.Edino smradu me | A |
vas hitro spoznala, ne? Kaj nisem hitro, na | mah, | rekla: Mirko?Boste kozarec našega? | A |
pisala,« je rekel. Gospa Amalia je postala na | mah | še bolj gibčna, se mu približala in se spet | A |
Kakor da si ga je slekla. In na | mah | je zginila poredna Luciana, ki je bila ves popoldan | A |
bi mogla reči kaj dekliškega, kaj, kar bi na | mah | odstranilo nesporazum.A če tega ni, naj molči | A |
je takoj spet zbral. Zakaj naj se moški na | mah | razneži, ko ga obsije mehka skrb iz ženskega | A |
predora, tako da se je njegovo razmišljanje na | mah | pretrgalo, ker ga je vznemirila zavest Lucianine | A |
vprašala. In kakor da jo je ta prvi uspeh na | mah | razvedril, je sklonila glavo in poredno začela | A |
odleglo. Mrzli kamen je izginil iz droba in kar na | mah | je bil ves lahek in prožen, zdrav in krepak | A |
Pogledal je na vas, ki je ležala pred njim. Na | mah | se mu je zazdela vsa lepa in dobra, vsa življenja | A |
odgnal. Kolovratil je skozi vas, pa se je kar na | mah | spomnil nečesa.Če je že pobral konje, lahko | A |
na bele Žalik‐žene in pravljice. Glej, in za | mah | se mi zdi, da rasto po vsem triglavskem skalovju | A |
let. Vidite, počasi se pogreza v zemljo in | mah | ga obrašča.Tako blizu je, a le ne more do njive | A |
Vstopil je in ji dal pismo. Mati je na | mah | pozabila na teran in kavo, niti slišala ni, | A |
blizu začutim dih smrti, postane tista ograja na | mah | trhla in negotova; vsak čas se lahko zlomi« | A |
ki jih bo do poletja že spet obrasel zeleni | mah. | Samo reka je bila še narasla in kalna. | A |
kako bi rekla... videl je Boženo in se je kar na | mah, | kako se reče -« »Zatrapal!« | A |
njenih korakih, ki so se oglasili v veži, sem na | mah | izgubil vso zvezo s svojimi mislimi.Ves sem | A |
»Ooo‐hooo...« Teta se je na | mah | ustavila in me pogledala.Počakala sva, da so | A |
so bile snete, šipe pobite, na pragu je rasel | mah. | Zdaj se je spomnil, da so mu pisali, ko je oče | A |
Toda ko so mu stopile na jezik, so se mu na | mah | zazdele neprimerne in celo neumne. Ko sta popila | A |
oziral. V njegovih otroških očeh je bilo na | mah | vse spremenjeno: dan, vas in ljudje.Bilo mu | A |
zakaj očetov glas je bil tako topel, da mu je na | mah | pregnal grozotno misel iz glave. »Zakaj | A |
»Ti si nor!« Župniki so na | mah | prenehali peti.Odprli so oči, počasi zasukali | A |
je vse lepo pozidal in uredil, ga je banka na | mah | pognala na boben - in na Okroglo bo prišla laška | A |
Modrijana. Zgrabi ga s trdo roko - in še isti | mah | je Modrijan v cestnem prahu, Žuželjčevka pa | A |
vzradoščeno vzklikne Žuželjčevka, da vse na | mah | obstane in utihne.Počasi zasuče svojo rdečelaso | A |
oziral. V njegovih otroških očeh je bilo na | mah | vse spremenjeno: dan, vas in ljudje.Bilo mu | A |
po gnilobi in po razpadanju, čez mehek zeleni | mah, | ki se je čofotaje ugrezal, mimo lesenih kmečkih | A |
temnomodra gmota, poraščena z mahom in drevesi. | Mah | je mehak, drevesa pa, kadar ležiš pod njimi | A |
rekla, jaz že vem, kaj govorim. Ko vidiš, vidiš | mah, | je rekla, ko pa gledaš, pa tudi misliš.To je | A |
Ja, je rekla. Ti vidiš | mah, | tule, je rekla in obtipala mah pod nama.Ko ga | A |
rekla. Ti vidiš mah, tule, je rekla in obtipala | mah | pod nama.Ko ga vidiš, zares vidiš, po ljubljenju | A |
je čutil njegovo roko na svojem obrazu, je na | mah | spoznal, da to ni šala. »Ha, slepar!« je kričal | A |
se je polastila oblegovalcev in meščanov. Na | mah | je bilo živeža povsod zadosti.Cesar je prišel | A |
hitro cev iz pšenične bilke, razbrska travo in | mah | in najde čmrljevo satje.Hitro posrka med iz | A |
ker poznan mu je bil vsak grm, vsak kamen. Na | mah | je bil pri stari lesniki, izvlekel je dragoceni | A |
pred nas ljubezniva prikazen, ki si je prvi | mah, | še predno je odprla usta, osvojila vsa srca | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |