nova beseda iz Slovenije

list (501-600)


vpraša grof Venceslav, ko je bil prečital dolgi      list      z Rakovnika.»Živel sem skoraj v veri, da je  A
»Kaj je to?« »Glediški      list!     « »Si bila v gledišču včeraj?  A
»Čitaj sam!« Vzel je v roko zmečkani      list,      rekoč: »Poglejmo torej, s čim so Muze osrečile  A
tako da se je črni dim ‒ kakor piše uradni      list      ‒ debelo dvigal v višine. Glede tega ognja,  A
ognja, ki so ga takoj zadušili, je pisal lokalni      list:      »Ginljivo je bilo gledati pri tej priliki, kako  A
dušo hitro in urno, kakor odnese sapa lahki      list      v jeseni. Vse je bilo preplašeno.  A
okrog njega in zdaj pa zdaj pade nanj rumeni      list.     Ali vse to ga ne moti.  A
morajo izgubiti in osamljen kot zadnji jesenski      list      pasti v samoten grob!« Moral je dalje.   A
zeleni, senčni gaj, duhti nad menoj; jaz kot      list      uvel zdaj mrjem pod teboj. S. Gregorčič Boji  A
čakajte, kako naj se izrazim? Glejte, ondi rumen      list.     Padel je z veje in zdaj počasi mrje pod njo.  A
pride zima, bo mrtev. Mislite si tedaj, da sem      list,      ki mrje pod vejo.Samo, da sem padel z nje že  A
sede na deblo. »Dejal sem vam nekdaj, da sem      list,      ki je padel z veje ter potem umira pod njo.  A
njega. »Kaj menite,« prične zopet, »ali ima      list,      ki mrje pod vejo, ki v tožni jeseni na mokrih  A
zametov, kateri ga bodo umorili, ali ima takšen      list      zavest, kako uboga in kako zapuščena stvar je  A
mu torej jasno oznanjajo njegovo usodo! Ubogi      list!     In če ima zavest o vsem tem, ubogi list!  A
Ubogi list! In če ima zavest o vsem tem, ubogi      list!     ‒ Jaz sem takšen list in jasno imam zavest, da  A
zavest o vsem tem, ubogi list! ‒ Jaz sem takšen      list      in jasno imam zavest, da umiram, da sem na večno  A
je naravneje nego to? Rod človeški je kakor      list      na veji.Veja ostane, list pa odpade v jeseni  A
človeški je kakor list na veji. Veja ostane,      list      pa odpade v jeseni!« Gledala je nekaj časa pri  A
lic je bil in v našo družbo je prišel kakor      list      s pogorske trepetlike, če ga je sapa zanesla  A
Gregorčič Močno se boš čudil, ko ti dospe ta drobni      list      v roke.Svojim očem ne boš hotel verjeti, ali  A
med njo in med njim! Če Ti pride v roko ta      list,      moral bo poprej prepluti neskončno vodno planjavo  A
mojega Ti je vsaj nekoliko znana. Moj poslednji      list,      ki sem Ti ga pisal še z Višave, bil je kakor  A
sami sebi! Ali zdaj je čolnič razbit in ta moj      list      je kakor ladja, ki se s polomljenimi jambori  A
ni odgovorila ničesar. Zamišljeno je trgala      list      za listom na leskovem grmu, ki je rastel tik  A
Igla pa je bil na vse jutro pijan in zamešal je      list      med svoje račune ter pozabil nanj.In šele čez  A
Žalostno življenje!« Razsrdila se je ter zmečkala      list      v roki: »In to, to vse je zakrivil ta človek  A
Urno sta se napravili, na mizi pa pustili      list,      v katerem je bilo povedano, da sta se šli sprehajat  A
prišel tudi on! Tako tiho, kakor pade jesenski      list      od veje.Ali jaz ga bodem vendar takoj čutila  A
ni ozrl po njej. Sedaj pa sedaj je odtrgal      list      na grmovju pri poti ter ga zmel med prsti.   A
v sanjah je trgala z drobnimi svojimi prsti      list,      katerega je bila ravno prebrala.Koščke je pa  A
To bode vsaj pomagalo! Prihodnji      list      pa že dobiš iz Minesote ali pa iz pobrežja mogočnega  A
sreče jokati. Nagnila je glavico na mizo, na      list,      kateri ji je bil povedal njegovo skrivnost.  A
siroto, ki bo odslej zapuščena na svetu kakor      list,      ki je padel v vodo.« Jokala se je, da je tudi  A
sem še ostal v Eyrishounu, da sem dobil krstni      list,      ki je pričal, da je bila Agata Schwarzkobler  A
Tako je človeško življenje! Kakor      list,      ki ga strga vihar z veje ter ga zanese bogve  A
takih nočeh po tihem gozdu. Nikjer se ne gane      list,      samo po suhljadi začuješ tu in tam, da hodi  A
in dobro bode vse. Perkov Janez je vzel potni      list      za Ameriko, pa se je skesal.Če vam je všeč,  A
bruhnem tja gor in vam prinesem tisto reč! Potni      list      mora pač imeti, to je ena!In Perkov Janez ga  A
je iz neder počasi potegnil zvit pergamentni      list      in dejal pobožno: »To je rokopis pesmi.Sam sem  A
draga kakor kralju kraljevina!« Dvignil je      list      in ga poljubil.»V njej mi je vsa modrost in  A
mi napravite še eno pisanje, da dobom potni      list.     « »Napravil sem,« se je starec nasmehnil  A
golt porini pest goldinarjev, pa ti da potni      list.     « »Ali pa tudi ne,« je Slabè dvomil;  A
Na!« pravi mati in potegne podolgovat, rožnat      list      iz nedrij. Emil, nekak trgovski dopisnik, pošilja  A
ljubezni in tako dalje. Marija je torej prebrala      list      in ga je zaničljivo vrgla po mizi. »No?«  A
pridirjal sèl in gospodu Ambrožu izročil pisan      list.     Šentvidski vikar piše: »Vdri se v zemljo ali  A
zamišljen je sedel na štoru ob ognju in gledal v      list      papirja, ki ga je držal proti luči. »O Boštjan  A
« je Gregor dalje pravil in jim, gledajoč v      list      papirja, dopovedoval, kje so dragotine, kje  A
»Prav si pa le storil, da si skril bršlinov      list,      ki si ga zatikaš na klobuk.« »Gospoda sem si  A
Dunaj. Dal mu je s seboj obilno denarjev in      list,      katerega je pisal do svojega strica, ki je bil  A
povzpenjale nánje, se preskakovale z lista na      list,      se zbirale v velike gruče in v zboru regljale  A
« deje Rezika in mu pomoli pismo. Oskrbnik      list      razgane in čita naglo.Radosten izraz kazal se  A
Berite, gospod oskrbnik!« Ta razgrne      list      in jame čitati.Bil je začetek pisma, katerega  A
sredi sobe in v tresočih se rokah držal je oni      list.      »Ne,smnv68 ksajkv69 ksuiajm17 kt  A
stran 184 . / Rekoč, poda graščak dotični      list      Štefanu.V njem drugega ni bilo nego vprašanje  A
na svoje kolesnice, pokaže v gradu dobljeni      list      in prosi dovoljenja za ženitev. Župan Stremenček  A
profesor in ji v zadregi kakor mladenič ponuja      list      nazaj. »Mene se tiče?« vpraša ona, vzame list  A
list nazaj. »Mene se tiče?« vpraša ona, vzame      list      in ga bere. »Krt?«   A
njegovih ust, zvrtelo bi se ji bilo skoro v glavi,      list      ji je na tla pal, ona pa je z vzklikom: »Ne  A
kako je to, vsakemu drugemu človeku bi bil      list      iz rok izpulil, njemu ga nisem. Komaj je papir  A
vrednosti, katere je odložil. Zraven njih je bil      list      še vdrugič zapečaten, napis je bil kakor zunaj  A
posebno tolažilno, zakaj položil je prebrani      list      po mizi, obraz z rokami pokril in se na komolce  A
in pravi: »Berite!« Gospod Benjamin je vzel      list      v roke in je bral: Sin moj!   A
jezika, . / . / stran 38 . / premišljeval je vsak      list      pol ure, preden je vedel, da ta ni tisti, čeravno  A
papir, ne pomislivši, da je zanj vseeno, ako je      list      prazen ali pa kdo ve s čim počrkan.»Kako se  A
In zopet je gledal učenik debelo četrt ure na      list.      »Hudič je to pisal, hudič bode to bral!« zarenči  A
jaz vem, dajte sem!« reče Domen in mu vzame      list      iz rok. »Menda vendar nisi ti tisti!  A
Lovša čul, imenuje vir in svoje dvomljenje ter      list      v vas pošlje Solarju, naj ga izroči pri prvi  A
sicer čital imena Zober. Radoveden vprašam za      list      in vidim, da je prodano posestvo mojega brata  A
vpraša mlada žena. »Beri!« rekši, ji poda razvit      list.      Ona čita: »Ljubi nečak!  A
zapravi, ki jih ima. V sredi je bil največji      list      prilepljen in je pravil z lesoreznimi podobami  A
zopet odložila. Naposled je vzela iz nedrja      list,      na katerem je bilo nekaj malo besedi zapisanih  A
dežele šel. Nihče me ni vprašal za popotni      list,      nihče, od kod in kdo sem. Tako sem se  A
in nagnoj, javor in brezo in vse listje; vsak      list      drugače, da so bili jelovec in smreka, borovec  A
je Rudo in prosila ga, naj bere, komu gre ta      list.      Oni ga je dobrovoljno vzel v roke, a prebravšemu  A
zalila lice mladi deklici, ko ji je Barba dala      list      ter še pristavila šepetaje: »Če boste kaj odgovorili  A
»Tukaj.« To rekši, je izvlekla      list      iz žepa in dala materi. Ta je položila list  A
list iz žepa in dala materi. Ta je položila      list      na mizo, potem vzela hčerino glavico med obe  A
weiter sehn. Mephistopheles. Zganil je zopet      list,      napisal nanj Elzin naslov ter ga oddal slugi  A
sleherni dan. Pet tednov pozneje pa je došel zopet      list      od nje.Peter ga je sprejel v pisarni, ali kakor  A
velik fant inteligentnega lica, položi smehljaje      list      na mizo in ponovi besede, s katerimi je nekoliko  A
V svoji sobi pa je Vrbanoj zopet strmel na      list,      katerega je držal v tresoči roki. Tukaj  A
Tako se tolaži. Ali kadar vzame oni usodni      list      in novič čita njega vsebino, vzkipi mu zopet  A
trikrat je že postal pred svojo mizo, prečital      list,      vrgel ga divje nazaj na drugi papir in potem  A
kateremu skoro ni moči ugovarjati. Pavel prečita      list      in ga nato hladnokrvno položi na mizo.   A
sobo. France je našel tam zavitek in zraven      list      s sledečimi vrstami: Častiti gospod!Umeli bodete  A
zna ali ki je tako rekoč sam svoj priporočilni      list.      Z lajtnantom Gernauom se je bil seznanil pri  A
Obraz mu zatemni, ko pogleda na litografirani      list,      kjer je stalo suho: »Grofica Veronika Walden  A
zaročena,« pa le za trenutek, potem položi      list      na mizo poleg sebe in pogleda smehljaje se prijatelja  A
ljubezen njegovo do stare grofice na Žerinjah.      List      za listom jo je pripovedoval, beseda za besedo  A
besede. Obledela je po starem, zgubanem licu in      list      ji je padel iz rok. Dolga, tesna tišina je nastala  A
osmošolec ‒ se odpro vrata in pismonoša mu poda      list,      katerega prebravši, Jaroslav veselja kvišku  A
menil je oni in pazno razgrinjal in gladil      list      ter obračal ga na vse strani. »Aha, tu je nekaj  A
če ne takšni, pa drugi ‒ morda kakšen potni      list      ‒ kaj enakega je bilo tu notri. Ali ni bilo  A
kake pravde, potrdil je odvetnik to ter izročil      list      zopet Omahnetu. »Dobro je, če se take reči prepišejo  A
Stari Brnot pa se za take muhe ni brigal. Tudi      list,      katerega je Tomaž izročil Gotardu, nosil je  A
Stopila je bliže k omrežju. »Jaz imam tu nekov      list,      neko pismo, katero mi je dal Omahnetov Tomaž  A
»In kaj je rekel Tomaž?« »Da bo      list      končal Topolščaka.« »Oh, pojdi, pojdi takoj  A
Pa ‒ stojte ‒ aha!« vzklikne preobrnivši prvi      list      pole, na katero je bila pisana oporoka.»To ni  A
bankovec za tisoč frankov in naprosi rojaka, naj ta      list      sprejme v plačilo za vino in v spomin na rojaka  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA