list (501-600)

vpraša grof Venceslav, ko je bil prečital dolgi	list	z Rakovnika.»Živel sem skoraj v veri, da je	A
»Kaj je to?« »Glediški	list!	« »Si bila v gledišču včeraj?	A
»Čitaj sam!« Vzel je v roko zmečkani	list,	rekoč: »Poglejmo torej, s čim so Muze osrečile	A
tako da se je črni dim ‒ kakor piše uradni	list	‒ debelo dvigal v višine. Glede tega ognja,	A
ognja, ki so ga takoj zadušili, je pisal lokalni	list:	»Ginljivo je bilo gledati pri tej priliki, kako	A
dušo hitro in urno, kakor odnese sapa lahki	list	v jeseni. Vse je bilo preplašeno.	A
okrog njega in zdaj pa zdaj pade nanj rumeni	list.	Ali vse to ga ne moti.	A
morajo izgubiti in osamljen kot zadnji jesenski	list	pasti v samoten grob!« Moral je dalje.	A
zeleni, senčni gaj, duhti nad menoj; jaz kot	list	uvel zdaj mrjem pod teboj. S. Gregorčič Boji	A
čakajte, kako naj se izrazim? Glejte, ondi rumen	list.	Padel je z veje in zdaj počasi mrje pod njo.	A
pride zima, bo mrtev. Mislite si tedaj, da sem	list,	ki mrje pod vejo.Samo, da sem padel z nje že	A
sede na deblo. »Dejal sem vam nekdaj, da sem	list,	ki je padel z veje ter potem umira pod njo.	A
njega. »Kaj menite,« prične zopet, »ali ima	list,	ki mrje pod vejo, ki v tožni jeseni na mokrih	A
zametov, kateri ga bodo umorili, ali ima takšen	list	zavest, kako uboga in kako zapuščena stvar je	A
mu torej jasno oznanjajo njegovo usodo! Ubogi	list!	In če ima zavest o vsem tem, ubogi list!	A
Ubogi list! In če ima zavest o vsem tem, ubogi	list!	‒ Jaz sem takšen list in jasno imam zavest, da	A
zavest o vsem tem, ubogi list! ‒ Jaz sem takšen	list	in jasno imam zavest, da umiram, da sem na večno	A
je naravneje nego to? Rod človeški je kakor	list	na veji.Veja ostane, list pa odpade v jeseni	A
človeški je kakor list na veji. Veja ostane,	list	pa odpade v jeseni!« Gledala je nekaj časa pri	A
lic je bil in v našo družbo je prišel kakor	list	s pogorske trepetlike, če ga je sapa zanesla	A
Gregorčič Močno se boš čudil, ko ti dospe ta drobni	list	v roke.Svojim očem ne boš hotel verjeti, ali	A
med njo in med njim! Če Ti pride v roko ta	list,	moral bo poprej prepluti neskončno vodno planjavo	A
mojega Ti je vsaj nekoliko znana. Moj poslednji	list,	ki sem Ti ga pisal še z Višave, bil je kakor	A
sami sebi! Ali zdaj je čolnič razbit in ta moj	list	je kakor ladja, ki se s polomljenimi jambori	A
ni odgovorila ničesar. Zamišljeno je trgala	list	za listom na leskovem grmu, ki je rastel tik	A
Igla pa je bil na vse jutro pijan in zamešal je	list	med svoje račune ter pozabil nanj.In šele čez	A
Žalostno življenje!« Razsrdila se je ter zmečkala	list	v roki: »In to, to vse je zakrivil ta človek	A
Urno sta se napravili, na mizi pa pustili	list,	v katerem je bilo povedano, da sta se šli sprehajat	A
prišel tudi on! Tako tiho, kakor pade jesenski	list	od veje.Ali jaz ga bodem vendar takoj čutila	A
ni ozrl po njej. Sedaj pa sedaj je odtrgal	list	na grmovju pri poti ter ga zmel med prsti.	A
v sanjah je trgala z drobnimi svojimi prsti	list,	katerega je bila ravno prebrala.Koščke je pa	A
To bode vsaj pomagalo! Prihodnji	list	pa že dobiš iz Minesote ali pa iz pobrežja mogočnega	A
sreče jokati. Nagnila je glavico na mizo, na	list,	kateri ji je bil povedal njegovo skrivnost.	A
siroto, ki bo odslej zapuščena na svetu kakor	list,	ki je padel v vodo.« Jokala se je, da je tudi	A
sem še ostal v Eyrishounu, da sem dobil krstni	list,	ki je pričal, da je bila Agata Schwarzkobler	A
Tako je človeško življenje! Kakor	list,	ki ga strga vihar z veje ter ga zanese bogve	A
takih nočeh po tihem gozdu. Nikjer se ne gane	list,	samo po suhljadi začuješ tu in tam, da hodi	A
in dobro bode vse. Perkov Janez je vzel potni	list	za Ameriko, pa se je skesal.Če vam je všeč,	A
bruhnem tja gor in vam prinesem tisto reč! Potni	list	mora pač imeti, to je ena!In Perkov Janez ga	A
je iz neder počasi potegnil zvit pergamentni	list	in dejal pobožno: »To je rokopis pesmi.Sam sem	A
draga kakor kralju kraljevina!« Dvignil je	list	in ga poljubil.»V njej mi je vsa modrost in	A
mi napravite še eno pisanje, da dobom potni	list.	« »Napravil sem,« se je starec nasmehnil	A
golt porini pest goldinarjev, pa ti da potni	list.	« »Ali pa tudi ne,« je Slabè dvomil;	A
Na!« pravi mati in potegne podolgovat, rožnat	list	iz nedrij. Emil, nekak trgovski dopisnik, pošilja	A
ljubezni in tako dalje. Marija je torej prebrala	list	in ga je zaničljivo vrgla po mizi. »No?«	A
pridirjal sèl in gospodu Ambrožu izročil pisan	list.	Šentvidski vikar piše: »Vdri se v zemljo ali	A
zamišljen je sedel na štoru ob ognju in gledal v	list	papirja, ki ga je držal proti luči. »O Boštjan	A
« je Gregor dalje pravil in jim, gledajoč v	list	papirja, dopovedoval, kje so dragotine, kje	A
»Prav si pa le storil, da si skril bršlinov	list,	ki si ga zatikaš na klobuk.« »Gospoda sem si	A
Dunaj. Dal mu je s seboj obilno denarjev in	list,	katerega je pisal do svojega strica, ki je bil	A
povzpenjale nánje, se preskakovale z lista na	list,	se zbirale v velike gruče in v zboru regljale	A
« deje Rezika in mu pomoli pismo. Oskrbnik	list	razgane in čita naglo.Radosten izraz kazal se	A
Berite, gospod oskrbnik!« Ta razgrne	list	in jame čitati.Bil je začetek pisma, katerega	A
sredi sobe in v tresočih se rokah držal je oni	list.	»Ne,smnv�68 ksajkv�69 ksuiajm17 kt	A
stran 184 . / Rekoč, poda graščak dotični	list	Štefanu.V njem drugega ni bilo nego vprašanje	A
na svoje kolesnice, pokaže v gradu dobljeni	list	in prosi dovoljenja za ženitev. Župan Stremenček	A
profesor in ji v zadregi kakor mladenič ponuja	list	nazaj. »Mene se tiče?« vpraša ona, vzame list	A
list nazaj. »Mene se tiče?« vpraša ona, vzame	list	in ga bere. »Krt?«	A
njegovih ust, zvrtelo bi se ji bilo skoro v glavi,	list	ji je na tla pal, ona pa je z vzklikom: »Ne	A
kako je to, vsakemu drugemu človeku bi bil	list	iz rok izpulil, njemu ga nisem. Komaj je papir	A
vrednosti, katere je odložil. Zraven njih je bil	list	še vdrugič zapečaten, napis je bil kakor zunaj	A
posebno tolažilno, zakaj položil je prebrani	list	po mizi, obraz z rokami pokril in se na komolce	A
in pravi: »Berite!« Gospod Benjamin je vzel	list	v roke in je bral: Sin moj!	A
jezika, . / . / stran 38 . / premišljeval je vsak	list	pol ure, preden je vedel, da ta ni tisti, čeravno	A
papir, ne pomislivši, da je zanj vseeno, ako je	list	prazen ali pa kdo ve s čim počrkan.»Kako se	A
In zopet je gledal učenik debelo četrt ure na	list.	»Hudič je to pisal, hudič bode to bral!« zarenči	A
jaz vem, dajte sem!« reče Domen in mu vzame	list	iz rok. »Menda vendar nisi ti tisti!	A
Lovša čul, imenuje vir in svoje dvomljenje ter	list	v vas pošlje Solarju, naj ga izroči pri prvi	A
sicer čital imena Zober. Radoveden vprašam za	list	in vidim, da je prodano posestvo mojega brata	A
vpraša mlada žena. »Beri!« rekši, ji poda razvit	list.	Ona čita: »Ljubi nečak!	A
zapravi, ki jih ima. V sredi je bil največji	list	prilepljen in je pravil z lesoreznimi podobami	A
zopet odložila. Naposled je vzela iz nedrja	list,	na katerem je bilo nekaj malo besedi zapisanih	A
dežele šel. Nihče me ni vprašal za popotni	list,	nihče, od kod in kdo sem. Tako sem se	A
in nagnoj, javor in brezo in vse listje; vsak	list	drugače, da so bili jelovec in smreka, borovec	A
je Rudo in prosila ga, naj bere, komu gre ta	list.	Oni ga je dobrovoljno vzel v roke, a prebravšemu	A
zalila lice mladi deklici, ko ji je Barba dala	list	ter še pristavila šepetaje: »Če boste kaj odgovorili	A
»Tukaj.« To rekši, je izvlekla	list	iz žepa in dala materi. Ta je položila list	A
list iz žepa in dala materi. Ta je položila	list	na mizo, potem vzela hčerino glavico med obe	A
weiter sehn. Mephistopheles. Zganil je zopet	list,	napisal nanj Elzin naslov ter ga oddal slugi	A
sleherni dan. Pet tednov pozneje pa je došel zopet	list	od nje.Peter ga je sprejel v pisarni, ali kakor	A
velik fant inteligentnega lica, položi smehljaje	list	na mizo in ponovi besede, s katerimi je nekoliko	A
V svoji sobi pa je Vrbanoj zopet strmel na	list,	katerega je držal v tresoči roki. Tukaj	A
Tako se tolaži. Ali kadar vzame oni usodni	list	in novič čita njega vsebino, vzkipi mu zopet	A
trikrat je že postal pred svojo mizo, prečital	list,	vrgel ga divje nazaj na drugi papir in potem	A
kateremu skoro ni moči ugovarjati. Pavel prečita	list	in ga nato hladnokrvno položi na mizo.	A
sobo. France je našel tam zavitek in zraven	list	s sledečimi vrstami: Častiti gospod!Umeli bodete	A
zna ali ki je tako rekoč sam svoj priporočilni	list.	Z lajtnantom Gernauom se je bil seznanil pri	A
Obraz mu zatemni, ko pogleda na litografirani	list,	kjer je stalo suho: »Grofica Veronika Walden	A
zaročena,« pa le za trenutek, potem položi	list	na mizo poleg sebe in pogleda smehljaje se prijatelja	A
ljubezen njegovo do stare grofice na Žerinjah.	List	za listom jo je pripovedoval, beseda za besedo	A
besede. Obledela je po starem, zgubanem licu in	list	ji je padel iz rok. Dolga, tesna tišina je nastala	A
osmošolec ‒ se odpro vrata in pismonoša mu poda	list,	katerega prebravši, Jaroslav veselja kvišku	A
menil je oni in pazno razgrinjal in gladil	list	ter obračal ga na vse strani. »Aha, tu je nekaj	A
če ne takšni, pa drugi ‒ morda kakšen potni	list	‒ kaj enakega je bilo tu notri. Ali ni bilo	A
kake pravde, potrdil je odvetnik to ter izročil	list	zopet Omahnetu. »Dobro je, če se take reči prepišejo	A
Stari Brnot pa se za take muhe ni brigal. Tudi	list,	katerega je Tomaž izročil Gotardu, nosil je	A
Stopila je bliže k omrežju. »Jaz imam tu nekov	list,	neko pismo, katero mi je dal Omahnetov Tomaž	A
»In kaj je rekel Tomaž?« »Da bo	list	končal Topolščaka.« »Oh, pojdi, pojdi takoj	A
Pa ‒ stojte ‒ aha!« vzklikne preobrnivši prvi	list	pole, na katero je bila pisana oporoka.»To ni	A
bankovec za tisoč frankov in naprosi rojaka, naj ta	list	sprejme v plačilo za vino in v spomin na rojaka	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani