list (101-200)

samo denarna pošiljka, tretji mesec pa mrtvaški	list.	Tako je umrl Žef Obrekar, ki je bil	A
tem zlatem jutru sem takoj opazil, da se je	list,	ki je samo s konico gledal izpod motnega stekla	A
vrat na vse načine, da bi si lahko ogledal ves	list	in odkril vzroke njegovega nemira.Bil sem tako	A
sem takoj planil na noge in skočil k oknu.	List	se je še vedno tresel, toda vzroka še nisem	A
vselej sem se ustavil pri oknu in pogledal v	list.	Tako sem hodil ves dan.	A
svojim rilčkom ter grizla in požirala, požirala.	List	je kar kopnel.Ko se je zmračilo, se je prikazala	A
sem jo prav natančno. Ko je pospravila prvi	list,	se je umaknila na vejo in se odpravila po mladiki	A
debela veja; na koncu je vihral širok zelen	list,	kakor zastava v vetru.Takrat sem se spomnil	A
Zunaj je bilo tiho. Samo poslednji	list	- zelena zastava, je vihral v vetru po nevihti	A
vem, za kaj bi se odločil, za gosenico ali za	list.	Vse je ostalo kakor nekoč v rimski ječi	A
pisma. Prosim te, mama, preskrbi si potni	list	in pridi k meni. Želel bi, da bi bila na sveti	A
denarjem, katerega izkupi, plača takse za potni	list,	je računala.Že dolgo prosi za potni list, zdaj	A
potni list, je računala. Že dolgo prosi za potni	list,	zdaj pa ji ga bodo gotovo dali, saj bo plačala	A
Odpravila se je na Questuro. - Po potni	list	sem prišla! - je rekla. - Potni list	A
potni list sem prišla! - je rekla. - Potni	list?	Za kam, za koga? - so se začudili.	A
se je zakrohotal uradnik. Prej imejte potni	list	v rokah, potem prodajajte! - K sinu	A
in ponavljala: - Čez teden dni dobim potni	list.	Ravno prav bom še prišla.	A
odpotovali v zgodovino, napisali tam naš najslavnejši	list	ter ga predali z mirnim ponosom, rekoč:	A
predali z mirnim ponosom, rekoč: - Tu je naš	list.	Na njem piše, da je eden najmanjših narodov izpolnil	A
bobnal po mizi, Julček je razgrnil pred sabo bel	list	in ga spoštljivo gladil z dlanjo, Dominik Testen	A
končan, in je zato z obema rokama dvignil z mize	list.	- Julček, kar obdrži!	A
skrinje pri peči star šolski zvezek, iztrgala bel	list,	odtrgala modro platnico in položila zraven rdeč	A
Kadetka je še enkrat počepnila, obrisala vsak	list	posebej in ogradila zvezdo s kamenčki. Nato	A
v življenje prihajal v veliko napoto. Ko so	list	ukinili, razpustili delavske organizacije in	A
človek v listnici dragocene dokumente, potni	list	ali kaj podobnega, potem ima ljubavna pisma	A
Pa je prišla vojna. Oče je prejel bel	list.	Mati je zajokala.	A
Okrogličar pa bo šel v Argentino. Saj že ima potni	list.	Z vso družino se bo odpeljal daleč, daleč čez	A
Saj je še veter izdihnil: ni ga, da bi obrnil	list	na veji in na cesti zavrtinčil prah.Cene zmaje	A
Nate!« Naglo seže v žep, potegne na dan potni	list,	ga bliskovito pretrga na dvoje, ga zabrusi na	A
V njegovo plavo uniformo. V hrastov	list,	ki je bil z zlato nitjo našit na ovratniku.	A
Spet ne ve, kaj bi. Nekaj trga, nekaj	list	drži med rokami, nekaj nese čisto k očem.Potem	A
nekaj nese čisto k očem. Potem bulji v tisti	list	in mu grejo zenice narazen in se naenkrat krohota	A
govoril, da bi se sedaj zmenili, kakšen bi naj bil	list	in bi potem takšen tudi skozi vse leto bil.	A
nivo pisanja previsok in nerazumljiv, zato se	list	oddaljuje od širokih delovnih množic. Rekel	A
Mnogo pa se je izrodilo.	List	ne more biti prostor, kjer se objavlja kar vse	A
besednih zvokov, pokrajini besednih podob. Lipov	list,	pripoveduje neki pesnici, šele lipov list	A
list, pripoveduje neki pesnici, šele lipov	list	je pravo srce.Ni sintetičen, kakor rišejo srce	A
zaljubljencev, to je sintetično, pač pa je lipov	list	srce, kot so prsi s tenkimi žilami, po katerih	A
brizgnila kri izza nohtov, da sta bila tanka kot	list	papirja.Strahovito je vreščala in tulila, ko	A
palčnike in stisnili so jih, da so bili tenki kot	list	papirja. Zdaj je šlo.	A
se je redčilo in bistrilo za čelom. Vzel je	list	in bral. Velike, jasne črke so mu zagomazele	A
ni mogel odpočiti. Johan Ot je pograbil prvi	list	papirja, ki je ležal na mizi: fl kr	A
njenih vodenih očeh in čutil, da mu ne drhti samo	list	papirja v rokah, da se drhtavica seli po vsem	A
KAZELJ LOCATELLI ALI DEKLE, KI JE NAŠE GORE	LIST,	MEŠA ŠTRENE IN KROJI ZGODOVINO NA CESARSKEM	A
je vzpel na nadzidek in dvignil visoko v zrak	list	papirja.Začel je brati.	A
hodil ob njem in mu ponujal rdeč, žareče rdeč	list,	potiskan z mastnimi črnimi črkami.Mihail Ševčenko	A
umaknil, še zmeraj je stal pred njim in potiskal	list	predse.Ne predse, vanj, proti njemu, pred njegov	A
zanimal tale, je rekel in mu potisnil pod nos rdeč	list	papirja, za katerega Mihail Ševčenko nibil prepričan	A
gleda na ulico, kjer burja dviguje in vrtinči	list	papirja.Nemara reče z irskim naglasom o jeziku	A
13. Ko ga pripeljejo v celico, ga tam čaka	list	papirja.Povejo mu, da lahko piše domov ali komur	A
Torej ga moram še enkrat prebrati. Vzel je	list	papirja, general Družbe Jezusove François Retz	A
veter in to je edino gibanje, ki ga čutiš, tisti	list	ali kaj, in zopet tečeš svoje štiri korake od	A
skladišča, je privezal preganjen in prelepljen	list,	nanj je lepo izrisal njeno ime in potem ga je	A
sebi znano podobo. Na pisalni mizi je ležal	list,	ki ga je pustila za seboj sredi noči.Na vrhu	A
tu, je polglasno rekla, nekdo je pisal na moj	list.	Nekdo se norčuje, je rekla, čeprav je že vedela	A
loku se je izognila mizi, na kateri je ležal	list	s čudnim pripisom.Skuhala si bom kavo, je rekla	A
gorela namizna svetilka in sijala na en sam	list,	ki je ležal sredi zelene površine.Previdno je	A
rokah do ramen in po vsem telesu. Dvignila je	list	in si ga s trepetajočimi rokami prinesla čisto	A
prebujena ali je še zmeraj v snu in se ji ta	list	papirja, ti znani stavki nemara sanjajo.Prebrala	A
Oblekla je svileno krilo. En sam	list	je položila na mizo. Želim, da bi moja deklica	A
kaj reči, sedite, je rekla, vzela je z mize	list	in brala z bisernim glasom: Sprašuješ, kaj	A
Kaj pa če...?	List	mu je zadrhtel v roki: kaj pa, če je res?Kaj	A
po Luni. Razgrnil je preloženi časopisni	list.	Na fotografiji sta bila Oristide Lagniappe in	A
Na vratih hladilnika je našel nalepljen velik	list	z debelo podčrtanimi navodili.Vsa so se začenjala	A
zagledal svoja vrata. Za rob je bil zataknjen bel	list,	kuverta.Želel si je odkašljati, spomnil se je	A
Nestrpno je čakal, da bo počasna bralka obrnila	list.	Zdaj je imel nekaj dolgih trenutkov, da si jo	A
z ljubeznijo gledal letalsko karto in potni	list,	ki sta, po nasvetih iz domovine, ostali v zaklenjenem	A
področje. Potem je Okrožni potegnil iz žepa	list	papirja in mu ga pokazal.Dejal je, da je uveden	A
izločitvenim seznamom. Kostrin je videl, da je	list	uradni dokument, celo okrajno štampiljko je	A
ognjeni trebuh peči vrgel ven malodane vsak	list,	ki so ga vrgli noter.Vsi trije so se potili	A
Tako ni mogoče ničesar začeti. Vložil je nov	list	in zasukal stavek: Zdaj bo treba zaorati, po	A
znamenji, globoko. S sunkovito kretnjo je strgal	list,	da so koščki ostali za valjem.Vedel je za zadnji	A
arhiva do doma in nazaj. Previdno je potegnil	list	iz stroja in ga položil na kup papirjev, kjer	A
27. Preletel je	list	s šestimi pravičnimi zahtevami: ponovni prenos	A
je prepričal, ali res tako piše. Spravil je	list	v žep.Pogledal je na uro.	A
telesa. Ban je pometel tiste papirje z mize, en	list	je zmečkal, zgnetel ga je v žogico, zgrabil	A
Vrni mi zvezek, je rekla. Strgal sem	list	iz zvezka. Na zaupanju svet stoji, sem rekel	A
je odšel po napisano. Ko se je vrnil in vzel	list,	da bi videl, kaj še potrebujejo slovenski vojaki	A
sem len in poreden, in harmonika mi je potni	list.	Tako jaz vse vidim in vse zvem.«	A
takoj spomladi na Hrvaško ali na Ogrsko. Potni	list	bi se že dobil na kako ime, dela se pa nahaja	A
jaz sem pa tole zapisal,« je pokazal Gašperju	list,	»da bo imel Tone kaj v rokah, če bi ga še katerikrat	A
Toda zdaj še ne smete gledati.« En deteljni	list	je prislinila na nohet svojemu palcu, drugi	A
je prislinila na nohet svojemu palcu, drugi	list	si je položila na dlan. »Zdajle!« je dejala	A
položila na dlan. »Zdajle!« je dejala in pokazala	list	na dlani: »Deteljica v štiri peresa!‒ Deteljica	A
‒ Deteljica, pojdi v nebesa!« Vrgla je	list	čez ramo in pokazala prazno dlan.»Deteljica	A
»Deteljica, pridi nazaj!« In	list	je bil spet na dlani. »Jaz pa vem, kako ti to	A
ožoltelega papirja, nataknil naočnike, razgrnil	list.	Stisnil je ustnice in zlobno se namuzal; držal	A
držal je pravo pisanje v rokah. Vtaknil je	list	skrbno v žep, vzel klobuk in šel. Ko je prišel	A
premišljenih rokah! Ti, Bric, takoj mi prinesi tisti	list!	« Bric je šel, in Tone je razburjen preudarjal	A
prišla Bric in Gašper. Tone je iztrgal Bricu	list	iz rok in vprašal Gašperja, če misli res ogrditi	A
nisva izbirala očeta.« »Poglej, Gašper, ta	list!	« je dejal Tone. »Poznam,« je prikimal Gašper	A
je tuhtal in računal, kdaj bi utegnil iziti	list	z njegovim preklicem.Okoli tistega dne je začel	A
naj mu za trenutje posodi knjižico, iztrga en	list	iz svoje zapisnice in izpolni Pustovo željo	A
izobraženec izreči sodbe, dokler je ni izrekel njegov	list.	Mi smo narejevavci javnega mnenja.«	A
Prav hudo nas briga. Mi smo vendar nasprotni	list.	Mi ne moremo hvaliti, kar je Pravici všeč, ne	A
Menda vendar ne bo Ogrov,« izpregovori in odda	list	Petaciju, da ga na glas prebere. Zapisano pa	A
je zrožljal čez rov, in tujec je nataknil bel	list	na svoj meč, podal ga Viguleju in naglo odjezdil	A
le na kak Ciceronov izrek. Nejevoljen vrže	list	na tla in odpečati onega, ki mu ga je pisala	A
je razjasnila, ko mu prinese oče še zapečaten	list,	češ, naj mu ga prebere.Caheju je bilo pa že	A
Nepotrebnikov hlapec, ki bi k letu moral dobiti	list	za vojake, ogledoval jih je včasih s plahim	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani