Žena torej hajdi z otrokom v kraj tja za generala. Punčka je bila pridna, dogodek se je lepo iztekel, zavesa je že padla, že so se zapenjali gumbi in svetovi bi se lahko sukali naprej v nekaljeni harmoniji ‒ pa vam šine zadnji hip izza drevesa stražnik ‒ kakor volk iz grma ‒ in pred ženo. Rdeč je bil kakor kuhan rak ‒ mi je pravila žena ‒ bliskalo se mu je iz oči in je meril ženo in je meril otroka in je meril nesrečni sled, ki ga je bil zapustil nedolžni otročiček tam v pesku za znamenitim vojskovodjem.