nova beseda iz Slovenije

lacan (126-225)


subjektovega razcepa. Tako bi lahko rekli, da      Lacan      "igra" na dvoumje subjektovega razcepa: kar  C
zahteva žrtvovanje. Temu užitku kot delitelju      Lacan      pravi volja do užitka. Tu se pokaže, da ni nobenega  C
Tu se pokaže, da ni nobenega nasprotja, če      Lacan      vztraja pri tem, da gre pri Kantu in Sadu za  C
razcep lepi užitek. In prav ta nepriznani užitek      Lacan      zalezuje pri Kantu. Sadova maksima "'Pravico  C
manifestiran, vsakič, ko je zakamufliran, kot      Lacan      očita Kantu, smo soočeni s situacijo, ko "iz  C
iz morilskih globin vsakega imperativa, pravi      Lacan,      odmeva homofonija Tu es, hkrati 'Ti si' in   C
rudimentarni analizi ti-ja v Etiki psihoanalize      Lacan      pokaže, da je subjektov odnos do das Ding v  C
tujek, kot moment heterogenosti. Zato lahko      Lacan      tudi reče, da moralni zakon ne deluje zgolj  C
Ne ubijaj!, ne Kradi! itn., pač pa glas. Sam      Lacan,      zato da bi s pomočjo Sada izpostavil pri Kantu  C
glasom, glasom kot objektom, ki je, kot pravi      Lacan,      "čudno ločen od subjekta". Pri Kantu pa je ta  C
povedano, sam glas je modus subjekta, je subjekt.      Lacan      pa pokaže, da je ta notranji glas sicer v subjektu  C
subjektov glas, temveč nekaj subjektu tujega.      Lacan      se pri tem sklicuje na psihotično izkustvo,  C
ceno, ki jo mora plačati subjekt. In če lahko      Lacan      razkrije latentni sadizem Kantove etike, je  C
fenomenalno potezo, je to zato, ker, kot pravi      Lacan,      "objekt zakona ne sme na noben način sugerirati  C
vprašanje užitka Drugega, vtihotapi, kot pravi      Lacan,      "svoj voluntarizem Zakona-za-Zakon, za katerega  C
lahko bila v pomoč enigmatična opazka, v kateri      Lacan      etiko povezuje z molkom in ne glasom: "Etika  C
ali celo narave oziroma užitka kot pri Sadu.      Lacan      na tem mestu postavi diskretno, a zato nič manj  C
ni tisto, kar je skrito v drugem, odgovarja      Lacan.     Ljubeči v ljubljenem nekaj vidi, od njega nekaj  C
Malebranchevem univerzumu veljalo to, kar nekje pravi      Lacan,      da so namreč prav materialisti les seuls croyants  C
Malebranchu torej očitno velja to, kar o norosti pravi      Lacan:      ni nor samo berač, ki sam zase misli, da je  C
totalna polnost biti, manjka, je, kot pravi      Lacan,      prav poglavitno v biti, se pravi obstoj.Iluzija  C
Minazzoli. Pariz: Les Éditions du Cerf, 1986.      Lacan,      Jacques. Écrits. Pariz: Éditions du Seuil, 1966  C
Bergson, Merleau-Ponty, Lyotard, Foucault,      Lacan,      Bourdieu, Ricoeur, Derrida, njihove ideje poenostavila  C
V 40. in 50. letih sta bila Merleau-Ponty in      Lacan      tista, ki sta se (s filozofijo in psihoanalizo  C
telesa / jaza do drugega. To je tisto, kar      Lacan      - v opredelitvi, ki črpa teoretsko moč iz lingvistike  C
tako, da se v njej izgubim kot objekt."(123)      Lacan      na novo razvije Heglovega gospodarja / sužnja  C
asimetričnost reverzibilnosti zaznavanja, podobno kot      Lacan      teoretizira o seksualnem subjektu / objektu  C
prefinjeno sta jo preoblikovala Merleau-Ponty in      Lacan)     , je predelala z zavedanjem o delitvi moči, ki  C
osvetli Riesman in kot ga nedvoumno začrtata      Lacan      ter Merleau-Ponty, ne da bi se pri tem v celoti  C
, na to "motnjo" gledali v pozitivni luči.      Lacan      je v teoretskem registru zarisal to "motnjo  C
narcistične vzpostavitve jaza, kot jo začrta      Lacan      v "Zrcalnem stadiju", lahko vidimo, da je bila  C
to nas spomni na to, da falos, kot je trdil      Lacan,      lahko igra svojo vlogo le, če je zastrt: Pollock  C
drugim, kot ga je začrtal psihoanalitik Jacques      Lacan      v razpravi "Zrcalni stadij"(354).V njej Lacan  C
Lacan v razpravi "Zrcalni stadij"(354). V njej      Lacan      opiše značilno narcistični trenutek v otrokovem  C
ki jo Merleau-Ponty artikulira kot preplet,      Lacan      pa meni, da ima temelj v manku, je izvorni vidik  C
kot svojo polnost potrdi zgolj tisto, kar bi      Lacan      in Sartre pojmovala kot popoln manko in kar  C
odtujitev." Acconcijevo delo raziskuje to, kar      Lacan      preučuje kot funkcijo podobe same - ali, natančneje  C
stadija). Takšni krivulji je nedvoumno sledil      Lacan:      "Zrcalni stadij je drama, katere notranji vzgib  C
raziskujejo stanje odtujitve v drugem, ki ga      Lacan      opredeli kot postzrcalni stadij.Ti performansi  C
lahko, da je tudi enako privlačna. Jacques      Lacan      in Jacques Derrida, ki običajno veljata za najskrajnejša  C
fenomenološkim temeljem poststrukturalizma (     Lacan      se je poglobljeno ukvarjal z delom Merleau-Pontyja  C
Dean, The Self and Its Pleasures: Bataille,      Lacan,      and the History of the Decentred Subject, Cornell  C
Cambridge in New York, 1994, str. 195. (123)      Lacan,      "The Function and Field of Speech and Language  C
Introduction to the Reading of Hegel", str. 101;      Lacan,      "On the Subject Who Is Supposed to Know", str  C
diskriminatorni aparat spolne razlike. (131)      Lacan      in de Beauvoirjeva sta se osebno poznala; de  C
prevod, "Preplet - hiazem", str. 122. (138)      Lacan,      "The Mirror Stage as Formative of the Function  C
podobo, tj. kot identifikacijsko razmerje" (     Lacan,      navedeno v Butler, Bodies That Matter, str.  C
Yale University Press, New Haven, 1989. (186)      Lacan      piše, da penis "svoje vloge ne more igrati drugače  C
Jacqueline Rose (ur.), Feminine Sexuality: Jacques      Lacan      and the école freudienne, prev. Jacqueline Rose  C
Pomen falosa", prev. Marjan Šimenc, v: Jacques      Lacan,      Spisi, Analecta, Ljubljana, 1994, str. 239.  C
ženskih aktov v zahodnem slikarstvu. (202)      Lacan      poudarja, da je imela moška parada (denimo delavca  C
ponatis v Arrogant Purpose, str. 166. (228)      Lacan      v "Pomenu falosa" nedvoumno zatrdi, da se falosa  C
240). Kot so poudarile številne feministke,      Lacan      sočasno zdrsne nazaj v esencializirajočo logiko  C
zanimanje za konkretne učinke jezika. (354) Jacques      Lacan,      "The Mirror Stage as Formative of the Function  C
teoretsko psihoanalizo, Ljubljana, 1993, str. 37.      Lacan      se v tej razpravi najbolj približa eksistencialističnim  C
Square Press, New York, 1956, str. 355. (360)      Lacan,      "The Eye and the Gaze", v: The Four Fundamental  C
Language of Psycho-Analysis, str. 211. (362)      Lacan,      "The Mirror Stage", str. 2, 4; slov. prevod  C
Art + Text, št. 5, jesen 1982, str. 7. (363)      Lacan,      "The Mirror Stage", str. 4, 5; slov. prevod  C
posebej poudarila: čeprav so (kot so trdili      Lacan      in drugi) odtujeni tako moški kot ženske, so  C
Smith, Salt Lake City, 1991, str. 94. (390)      Lacan,      "The Line and the Light", v: The Four Fundamental  C
Galilée, Pariz, 1977, str. 138. (569) Jacques      Lacan,      "The Split between the Eye and the Gaze" (1964  C
Luce feministična kritika; jaz / drugi op. 155;      Lacan      op. 133; Merleau-Ponty; moški pogled; o moški  C
Kwon, Miwon o Mendieti op. 70      Lacan,      Jacques Drugi op. 152; jaz / drugi op. 117,  C
Laban, Rudolf von      Lacan,      Jacques Lamphere, Louise   C
ukvarjal pokojni francoski analitik Jacques      Lacan,      zlasti pa feministke, ki so kritizirale in razvijale  C
zastopa znak, od tod tudi manko. Natanko tako      Lacan      opredeli realno in na osnovi tega razpravlja  C
University Press, New York, 1977. (14) Jacques      Lacan,      Feminine Sexuality, ur. Juliet Mitchell in Jacqueline  C
kritiki v glavnem iskali ključe za moške figure:      Lacan,      Barthes, Althusser... Ki jih ni bilo težko  D
analitični Wittgenstein, Heidegger in še posebej      Lacan.     Njena analitičnost ni ne rezultat objektivnosti  D
sliko dolgo imel francoski psihoanalitik Jacques      Lacan.     Ni pa je razkazoval v vsej njeni nagoti, temveč  D
sta že pred desetletji razmišljala Freud in      Lacan,      ima naše dojemanje človeškega telesa zelo malo  D
sestrstva, siamskih duš, kot ju je imenoval      Lacan.     Odsotnost očeta in sploh moškega, opis otroštva  D
ontologije: paradoks nas vrača nazaj na raven doxe. »     Lacan«      je le deus ex machina, ki omogoča metaforizacijo  D
ki sámo ne potrebuje nobenega organa ...« (     Lacan)     , se pravi v resnici niti sáme slike. Lahko  D
psychanalyse (Zgodovina psihoanalize), Jacques      Lacan      in Pourquoi la Psychanalyse?(Zakaj psihoanaliza  D
prelomnega? Novi človek, kot ga je napovedal      Lacan,      njegov Zaratustra?Dr-Novšek.  D
v prostoru sta bila obsedena tako Freud kot      Lacan,      prav tako Plečnik!Zanima ga arhitektura, ki  D
doktrina lahko očitala, sta nečimrnost in napuh.      Lacan      v besedilu z naslovom Bog in užitek ženske zapiše  D
Sofoklejevo Antigono v Seminarju VII konceptualiziral      Lacan      ... Ampak tudi taka identifikacija bi bila le  D
med drugim vplivali francoski psihoanalitiki,      Lacan      na primer«. Bernard Micaud, ki je končal humanist  D
Mojca Kumerdej Freudovo nezavedno, kot zapiše      Lacan,      nikakor ni romantično nezavedno domišljijske  D
hkrati ohrani. Freudovo nezavedno, kot zapiše      Lacan,      nikakor ni romantično nezavedno domišljijske  D
in zaljubljenosti sta pisala tako Freud kot      Lacan,      kar je precej neobičajno, saj ljubezen ni ravno  D
stanjem, z nekakšno uročenostjo, medtem ko je      Lacan      opisoval narcisistične vidike zaljubljenosti  D
konstruiraš skozi simbolno imaginacijo. Zato      Lacan      trdi, da seksualno razmerje ne obstaja; da ljubimca  D
ženskega ali moškega spola, ampak, kot temu pravi      Lacan,      razmerje s prvim Drugim.In to razmerje ni spolno  D
drugačnega od tega. To je eden od razlogov, zakaj je      Lacan      ljubezen definiral kot iskanje drugačnosti.  D
odvisno, kaj pojmuješ pod pojmom zadovoljitev.      Lacan      v svojem seminarju Encore, kar pomeni »še«,  D
povečal srečo za kar največje število drugih.      Lacan      je v benthamovskem kalkulatorskem umu videl  D
celotno človeštvo. Toda presenetljivo je prav      Lacan      ob svoji siceršnji kritičnosti do utilitarizma  D
Kaj je skupno etikam? Kot poudarja      Lacan,      namreč ne obstaja ena sama etika, pač pa mnoge  D
zgodbe in njihova fantazmatika. Prej to, kar je      Lacan      poimenoval matem. Kar pripovedujete, je res  D
da na koncu dam tudi konceptualne formule.      Lacan      je znal zelo kompleksne stvari izvrstno združiti  D
se vsi brez zadržkov predajali ugodjem, pa je      Lacan      strnil v kratko geslo, izhodišče psihoanalize  D
srhom, ki je na meji metafizičnega. »Kot je      Lacan      lahko govoril o oknu fantazme, bi bilo smiselno  D
pa ga taki njegovi sodobniki, kot so Derrida,      Lacan      ali Althusser, niso mogli prepričati: priznava  D
Danes je zares izbrisan Lenin! Freud o vicu,      Lacan      o psihoanalizi, Dolar o glasu Včeraj je bila  D
misliti oba pola istega fenomena. Ali drugače:      Lacan      ponuja teoretski uvid v to, kako osvoboditev  D
s katero se je spoprijel. Vam ljubi Jacques      Lacan,      g. Tomšič, je zapisal tudi naslednje besede  D
nevednosti, temveč bom izpostavil zgolj sledeče:      Lacan      razlikuje med realnim (réel) in realnostjo   D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 26 126 226 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA