nova beseda iz Slovenije
subjektovega razcepa. Tako bi lahko rekli, da | Lacan | "igra" na dvoumje subjektovega razcepa: kar | C |
zahteva žrtvovanje. Temu užitku kot delitelju | Lacan | pravi volja do užitka. Tu se pokaže, da ni nobenega | C |
Tu se pokaže, da ni nobenega nasprotja, če | Lacan | vztraja pri tem, da gre pri Kantu in Sadu za | C |
razcep lepi užitek. In prav ta nepriznani užitek | Lacan | zalezuje pri Kantu. Sadova maksima "'Pravico | C |
manifestiran, vsakič, ko je zakamufliran, kot | Lacan | očita Kantu, smo soočeni s situacijo, ko "iz | C |
iz morilskih globin vsakega imperativa, pravi | Lacan, | odmeva homofonija Tu es, hkrati 'Ti si' in | C |
rudimentarni analizi ti-ja v Etiki psihoanalize | Lacan | pokaže, da je subjektov odnos do das Ding v | C |
tujek, kot moment heterogenosti. Zato lahko | Lacan | tudi reče, da moralni zakon ne deluje zgolj | C |
Ne ubijaj!, ne Kradi! itn., pač pa glas. Sam | Lacan, | zato da bi s pomočjo Sada izpostavil pri Kantu | C |
glasom, glasom kot objektom, ki je, kot pravi | Lacan, | "čudno ločen od subjekta". Pri Kantu pa je ta | C |
povedano, sam glas je modus subjekta, je subjekt. | Lacan | pa pokaže, da je ta notranji glas sicer v subjektu | C |
subjektov glas, temveč nekaj subjektu tujega. | Lacan | se pri tem sklicuje na psihotično izkustvo, | C |
ceno, ki jo mora plačati subjekt. In če lahko | Lacan | razkrije latentni sadizem Kantove etike, je | C |
fenomenalno potezo, je to zato, ker, kot pravi | Lacan, | "objekt zakona ne sme na noben način sugerirati | C |
vprašanje užitka Drugega, vtihotapi, kot pravi | Lacan, | "svoj voluntarizem Zakona-za-Zakon, za katerega | C |
lahko bila v pomoč enigmatična opazka, v kateri | Lacan | etiko povezuje z molkom in ne glasom: "Etika | C |
ali celo narave oziroma užitka kot pri Sadu. | Lacan | na tem mestu postavi diskretno, a zato nič manj | C |
ni tisto, kar je skrito v drugem, odgovarja | Lacan. | Ljubeči v ljubljenem nekaj vidi, od njega nekaj | C |
Malebranchevem univerzumu veljalo to, kar nekje pravi | Lacan, | da so namreč prav materialisti les seuls croyants | C |
Malebranchu torej očitno velja to, kar o norosti pravi | Lacan: | ni nor samo berač, ki sam zase misli, da je | C |
totalna polnost biti, manjka, je, kot pravi | Lacan, | prav poglavitno v biti, se pravi obstoj.Iluzija | C |
Minazzoli. Pariz: Les Éditions du Cerf, 1986. | Lacan, | Jacques. Écrits. Pariz: Éditions du Seuil, 1966 | C |
Bergson, Merleau-Ponty, Lyotard, Foucault, | Lacan, | Bourdieu, Ricoeur, Derrida, njihove ideje poenostavila | C |
V 40. in 50. letih sta bila Merleau-Ponty in | Lacan | tista, ki sta se (s filozofijo in psihoanalizo | C |
telesa / jaza do drugega. To je tisto, kar | Lacan | - v opredelitvi, ki črpa teoretsko moč iz lingvistike | C |
tako, da se v njej izgubim kot objekt."(123) | Lacan | na novo razvije Heglovega gospodarja / sužnja | C |
asimetričnost reverzibilnosti zaznavanja, podobno kot | Lacan | teoretizira o seksualnem subjektu / objektu | C |
prefinjeno sta jo preoblikovala Merleau-Ponty in | Lacan) | , je predelala z zavedanjem o delitvi moči, ki | C |
osvetli Riesman in kot ga nedvoumno začrtata | Lacan | ter Merleau-Ponty, ne da bi se pri tem v celoti | C |
, na to "motnjo" gledali v pozitivni luči. | Lacan | je v teoretskem registru zarisal to "motnjo | C |
narcistične vzpostavitve jaza, kot jo začrta | Lacan | v "Zrcalnem stadiju", lahko vidimo, da je bila | C |
to nas spomni na to, da falos, kot je trdil | Lacan, | lahko igra svojo vlogo le, če je zastrt: Pollock | C |
drugim, kot ga je začrtal psihoanalitik Jacques | Lacan | v razpravi "Zrcalni stadij"(354).V njej Lacan | C |
Lacan v razpravi "Zrcalni stadij"(354). V njej | Lacan | opiše značilno narcistični trenutek v otrokovem | C |
ki jo Merleau-Ponty artikulira kot preplet, | Lacan | pa meni, da ima temelj v manku, je izvorni vidik | C |
kot svojo polnost potrdi zgolj tisto, kar bi | Lacan | in Sartre pojmovala kot popoln manko in kar | C |
odtujitev." Acconcijevo delo raziskuje to, kar | Lacan | preučuje kot funkcijo podobe same - ali, natančneje | C |
stadija). Takšni krivulji je nedvoumno sledil | Lacan: | "Zrcalni stadij je drama, katere notranji vzgib | C |
raziskujejo stanje odtujitve v drugem, ki ga | Lacan | opredeli kot postzrcalni stadij.Ti performansi | C |
lahko, da je tudi enako privlačna. Jacques | Lacan | in Jacques Derrida, ki običajno veljata za najskrajnejša | C |
fenomenološkim temeljem poststrukturalizma ( | Lacan | se je poglobljeno ukvarjal z delom Merleau-Pontyja | C |
Dean, The Self and Its Pleasures: Bataille, | Lacan, | and the History of the Decentred Subject, Cornell | C |
Cambridge in New York, 1994, str. 195. (123) | Lacan, | "The Function and Field of Speech and Language | C |
Introduction to the Reading of Hegel", str. 101; | Lacan, | "On the Subject Who Is Supposed to Know", str | C |
diskriminatorni aparat spolne razlike. (131) | Lacan | in de Beauvoirjeva sta se osebno poznala; de | C |
prevod, "Preplet - hiazem", str. 122. (138) | Lacan, | "The Mirror Stage as Formative of the Function | C |
podobo, tj. kot identifikacijsko razmerje" ( | Lacan, | navedeno v Butler, Bodies That Matter, str. | C |
Yale University Press, New Haven, 1989. (186) | Lacan | piše, da penis "svoje vloge ne more igrati drugače | C |
Jacqueline Rose (ur.), Feminine Sexuality: Jacques | Lacan | and the école freudienne, prev. Jacqueline Rose | C |
Pomen falosa", prev. Marjan Šimenc, v: Jacques | Lacan, | Spisi, Analecta, Ljubljana, 1994, str. 239. | C |
ženskih aktov v zahodnem slikarstvu. (202) | Lacan | poudarja, da je imela moška parada (denimo delavca | C |
ponatis v Arrogant Purpose, str. 166. (228) | Lacan | v "Pomenu falosa" nedvoumno zatrdi, da se falosa | C |
240). Kot so poudarile številne feministke, | Lacan | sočasno zdrsne nazaj v esencializirajočo logiko | C |
zanimanje za konkretne učinke jezika. (354) Jacques | Lacan, | "The Mirror Stage as Formative of the Function | C |
teoretsko psihoanalizo, Ljubljana, 1993, str. 37. | Lacan | se v tej razpravi najbolj približa eksistencialističnim | C |
Square Press, New York, 1956, str. 355. (360) | Lacan, | "The Eye and the Gaze", v: The Four Fundamental | C |
Language of Psycho-Analysis, str. 211. (362) | Lacan, | "The Mirror Stage", str. 2, 4; slov. prevod | C |
Art + Text, št. 5, jesen 1982, str. 7. (363) | Lacan, | "The Mirror Stage", str. 4, 5; slov. prevod | C |
posebej poudarila: čeprav so (kot so trdili | Lacan | in drugi) odtujeni tako moški kot ženske, so | C |
Smith, Salt Lake City, 1991, str. 94. (390) | Lacan, | "The Line and the Light", v: The Four Fundamental | C |
Galilée, Pariz, 1977, str. 138. (569) Jacques | Lacan, | "The Split between the Eye and the Gaze" (1964 | C |
Luce feministična kritika; jaz / drugi op. 155; | Lacan | op. 133; Merleau-Ponty; moški pogled; o moški | C |
Kwon, Miwon o Mendieti op. 70 | Lacan, | Jacques Drugi op. 152; jaz / drugi op. 117, | C |
Laban, Rudolf von | Lacan, | Jacques Lamphere, Louise | C |
ukvarjal pokojni francoski analitik Jacques | Lacan, | zlasti pa feministke, ki so kritizirale in razvijale | C |
zastopa znak, od tod tudi manko. Natanko tako | Lacan | opredeli realno in na osnovi tega razpravlja | C |
University Press, New York, 1977. (14) Jacques | Lacan, | Feminine Sexuality, ur. Juliet Mitchell in Jacqueline | C |
kritiki v glavnem iskali ključe za moške figure: | Lacan, | Barthes, Althusser... Ki jih ni bilo težko | D |
analitični Wittgenstein, Heidegger in še posebej | Lacan. | Njena analitičnost ni ne rezultat objektivnosti | D |
sliko dolgo imel francoski psihoanalitik Jacques | Lacan. | Ni pa je razkazoval v vsej njeni nagoti, temveč | D |
sta že pred desetletji razmišljala Freud in | Lacan, | ima naše dojemanje človeškega telesa zelo malo | D |
sestrstva, siamskih duš, kot ju je imenoval | Lacan. | Odsotnost očeta in sploh moškega, opis otroštva | D |
ontologije: paradoks nas vrača nazaj na raven doxe. » | Lacan« | je le deus ex machina, ki omogoča metaforizacijo | D |
ki sámo ne potrebuje nobenega organa ...« ( | Lacan) | , se pravi v resnici niti sáme slike. Lahko | D |
psychanalyse (Zgodovina psihoanalize), Jacques | Lacan | in Pourquoi la Psychanalyse?(Zakaj psihoanaliza | D |
prelomnega? Novi človek, kot ga je napovedal | Lacan, | njegov Zaratustra?Dr-Novšek. | D |
v prostoru sta bila obsedena tako Freud kot | Lacan, | prav tako Plečnik!Zanima ga arhitektura, ki | D |
doktrina lahko očitala, sta nečimrnost in napuh. | Lacan | v besedilu z naslovom Bog in užitek ženske zapiše | D |
Sofoklejevo Antigono v Seminarju VII konceptualiziral | Lacan | ... Ampak tudi taka identifikacija bi bila le | D |
med drugim vplivali francoski psihoanalitiki, | Lacan | na primer«. Bernard Micaud, ki je končal humanist | D |
Mojca Kumerdej Freudovo nezavedno, kot zapiše | Lacan, | nikakor ni romantično nezavedno domišljijske | D |
hkrati ohrani. Freudovo nezavedno, kot zapiše | Lacan, | nikakor ni romantično nezavedno domišljijske | D |
in zaljubljenosti sta pisala tako Freud kot | Lacan, | kar je precej neobičajno, saj ljubezen ni ravno | D |
stanjem, z nekakšno uročenostjo, medtem ko je | Lacan | opisoval narcisistične vidike zaljubljenosti | D |
konstruiraš skozi simbolno imaginacijo. Zato | Lacan | trdi, da seksualno razmerje ne obstaja; da ljubimca | D |
ženskega ali moškega spola, ampak, kot temu pravi | Lacan, | razmerje s prvim Drugim.In to razmerje ni spolno | D |
drugačnega od tega. To je eden od razlogov, zakaj je | Lacan | ljubezen definiral kot iskanje drugačnosti. | D |
odvisno, kaj pojmuješ pod pojmom zadovoljitev. | Lacan | v svojem seminarju Encore, kar pomeni »še«, | D |
povečal srečo za kar največje število drugih. | Lacan | je v benthamovskem kalkulatorskem umu videl | D |
celotno človeštvo. Toda presenetljivo je prav | Lacan | ob svoji siceršnji kritičnosti do utilitarizma | D |
Kaj je skupno etikam? Kot poudarja | Lacan, | namreč ne obstaja ena sama etika, pač pa mnoge | D |
zgodbe in njihova fantazmatika. Prej to, kar je | Lacan | poimenoval matem. Kar pripovedujete, je res | D |
da na koncu dam tudi konceptualne formule. | Lacan | je znal zelo kompleksne stvari izvrstno združiti | D |
se vsi brez zadržkov predajali ugodjem, pa je | Lacan | strnil v kratko geslo, izhodišče psihoanalize | D |
srhom, ki je na meji metafizičnega. »Kot je | Lacan | lahko govoril o oknu fantazme, bi bilo smiselno | D |
pa ga taki njegovi sodobniki, kot so Derrida, | Lacan | ali Althusser, niso mogli prepričati: priznava | D |
Danes je zares izbrisan Lenin! Freud o vicu, | Lacan | o psihoanalizi, Dolar o glasu Včeraj je bila | D |
misliti oba pola istega fenomena. Ali drugače: | Lacan | ponuja teoretski uvid v to, kako osvoboditev | D |
s katero se je spoprijel. Vam ljubi Jacques | Lacan, | g. Tomšič, je zapisal tudi naslednje besede | D |
nevednosti, temveč bom izpostavil zgolj sledeče: | Lacan | razlikuje med realnim (réel) in realnostjo | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |