nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Narcizem je mogoče razumeti kot endemičen za poznokapitalistično blagovno kulturo, ki zahteva "proizvodnjo" želje ter sočasno odpiranje jaza za blago in obsesivno zanimanje zase, kot "motnjo" ojdipskih struktur, s katerimi so se subjekti (zlasti moški) dolgo skušali projicirati v koherentno osebnost znotraj zahodnega patriarhata. (146) Na drugi strani so feministke in teoretiki, ki so si prizadevali za razkroj strukture jedrne družine in spremljajočega privilegiranja normativnega (belega, moškega) subjekta kot znaka transcendence (varuha zakona), na to "motnjo" gledali v pozitivni luči. Lacan je v teoretskem registru zarisal to "motnjo" z odmikom očetovskega prava od dejanskega očeta, ki je zasidral freudovsko formulacijo postojdipskega subjekta, k družbenemu redu (k očetovskemu pravu); drugi levičarski kritiki modernega patriarhata, kot sta francoska teoretika Gilles Deleuze in Félix Guattari, so nedvoumno namenjali prednost "dekodiranju" ojdipske strukture
kot potencialno revolucionarnega osvobajanja od želje. (147)
Ne preseneča, da so na drugi strani konservativni kritiki gledali na to motnjo z vznemirjenostjo, saj so v njej videli znamenje anarhičnega razkroja jedrne družine, avtoritete in koherence (moške) subjektivitete v poznokapitalistični zahodni kulturi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani