lacan (101-200)

pot "iskanja sreče v zlu", na katero opozarja	Lacan	v "Kantu s Sadom", tista pot namreč, ki je subjektivni	C
oklepa kot največjega zaklada. Ali, kot pravi	Lacan,	nevrotik se lahko "tam nekje čisto pri dnu počuti	C
v praznini manka biti prepozna tisto, čemur	Lacan	pravi "najbližja Stvar". Prepoznati se v "najbližji	C
prazno mesto subjekta reprezentira, kot pravi	Lacan,	subjektovo nevednost glede pogojujočega ga realnega	C
očiščen označevalne kavzalnosti, ki ga pogojuje?	Lacan	govori o destituciji subjekta, zato da ne bi	C
za Drugega", je mogoče reči, da je "na sebi".	Lacan	sicer vpelje objekt v navezavi na Drugega, na	C
pač pa "Autre Chose", "Druga Stvar", kot pravi	Lacan,	oziroma užitek. Če se v analizi postavlja problem	C
povzetku seminarja "L'acte psychanalytique"	Lacan	to eksplicitno zatrdi: "Ali psihoanalizant ob	C
svojem znamenitem spisu "Kant s Sadom" hoče	Lacan	do take neozdravljive resnice, resda za nazaj	C
nekakšno orodje, pomoček za branje Kanta, hoče	Lacan	soočiti Kanta z nečim, kar je samemu Kantu in	C
Kant s Sadom" naj bi ilustriral, kot zapiše sam	Lacan,	trivialno in hkrati paradoksno tezo, da je	C
razmerja med Kantom in Sadom, kot ga vzpostavi	Lacan.	Res je sicer, da Hegel priznava Kantu zasluge	C
v kateri mi ugaja, da me vidi", kot bi rekel	Lacan.	Tako recimo za Napoleona dobi njegova heroična	C
Skupni imenovalec teh kritik je očitek, da je	Lacan	prehitro priličil Kanta s Sadom in s tem potvoril	C
spoštovanju človekovih pravic. Tako lahko	Lacan	iz Kantove omembe bolečine, ki spremlja spoštovanje	C
na patološko pri spoštovanju zakona. Toda	Lacan	se ne zadovolji s tem, da dokaže univerzalizabilnost	C
"Kako je mogoče, da Kant ne vidi," sprašuje	Lacan,	"na kakšno oviro trči njegov čisto buržoazni	C
in hkrati neutemeljeno". Z drugimi besedami,	Lacan	naj bi pri Kantu zanemaril temeljno dvojnost	C
Pravico imam uživati v tvojem telesu ...", hoče	Lacan	pokazati, da je Sade bolj pošten od Kanta, ker	C
kateri temelji Kantova etika; na drugi strani pa	Lacan	noče videti razcepa, ki ga sam Kant uvaja, namreč	C
se zbira pod tem izrazom, česar pa ne Kant ne	Lacan	zares ne pojasnita." Lacanu priznava zasluge	C
to razliko, da Sade to pokaže, Kant pa ne.	Lacan	naj bi pri tem izhajal predvsem iz afekta bolečine	C
erotičnem izmikanju objekta zakona, dobrega, naj bi	Lacan	videl znamenje za diabolično podvojitev dobrega	C
razcep subjekta. Tudi kritiki priznavajo, da ima	Lacan	prav, ko ugotavlja, da je stična točka med Kantom	C
dvojni odskok od običajnega branja Kanta in Sada:	Lacan	užitek umesti v Kantovo etiko, za katero se	C
subjektovega razcepa. Tako bi lahko rekli, da	Lacan	"igra" na dvoumje subjektovega razcepa: kar	C
zahteva žrtvovanje. Temu užitku kot delitelju	Lacan	pravi volja do užitka. Tu se pokaže, da ni nobenega	C
Tu se pokaže, da ni nobenega nasprotja, če	Lacan	vztraja pri tem, da gre pri Kantu in Sadu za	C
razcep lepi užitek. In prav ta nepriznani užitek	Lacan	zalezuje pri Kantu. Sadova maksima "'Pravico	C
manifestiran, vsakič, ko je zakamufliran, kot	Lacan	očita Kantu, smo soočeni s situacijo, ko "iz	C
iz morilskih globin vsakega imperativa, pravi	Lacan,	odmeva homofonija Tu es, hkrati 'Ti si' in	C
rudimentarni analizi ti-ja v Etiki psihoanalize	Lacan	pokaže, da je subjektov odnos do das Ding v	C
tujek, kot moment heterogenosti. Zato lahko	Lacan	tudi reče, da moralni zakon ne deluje zgolj	C
Ne ubijaj!, ne Kradi! itn., pač pa glas. Sam	Lacan,	zato da bi s pomočjo Sada izpostavil pri Kantu	C
glasom, glasom kot objektom, ki je, kot pravi	Lacan,	"čudno ločen od subjekta". Pri Kantu pa je ta	C
povedano, sam glas je modus subjekta, je subjekt.	Lacan	pa pokaže, da je ta notranji glas sicer v subjektu	C
subjektov glas, temveč nekaj subjektu tujega.	Lacan	se pri tem sklicuje na psihotično izkustvo,	C
ceno, ki jo mora plačati subjekt. In če lahko	Lacan	razkrije latentni sadizem Kantove etike, je	C
fenomenalno potezo, je to zato, ker, kot pravi	Lacan,	"objekt zakona ne sme na noben način sugerirati	C
vprašanje užitka Drugega, vtihotapi, kot pravi	Lacan,	"svoj voluntarizem Zakona-za-Zakon, za katerega	C
lahko bila v pomoč enigmatična opazka, v kateri	Lacan	etiko povezuje z molkom in ne glasom: "Etika	C
ali celo narave oziroma užitka kot pri Sadu.	Lacan	na tem mestu postavi diskretno, a zato nič manj	C
ni tisto, kar je skrito v drugem, odgovarja	Lacan.	Ljubeči v ljubljenem nekaj vidi, od njega nekaj	C
Malebranchevem univerzumu veljalo to, kar nekje pravi	Lacan,	da so namreč prav materialisti les seuls croyants	C
Malebranchu torej očitno velja to, kar o norosti pravi	Lacan:	ni nor samo berač, ki sam zase misli, da je	C
totalna polnost biti, manjka, je, kot pravi	Lacan,	prav poglavitno v biti, se pravi obstoj.Iluzija	C
Minazzoli. Pariz: Les Éditions du Cerf, 1986.	Lacan,	Jacques. Écrits. Pariz: Éditions du Seuil, 1966	C
Bergson, Merleau-Ponty, Lyotard, Foucault,	Lacan,	Bourdieu, Ricoeur, Derrida, njihove ideje poenostavila	C
V 40. in 50. letih sta bila Merleau-Ponty in	Lacan	tista, ki sta se (s filozofijo in psihoanalizo	C
telesa / jaza do drugega. To je tisto, kar	Lacan	- v opredelitvi, ki črpa teoretsko moč iz lingvistike	C
tako, da se v njej izgubim kot objekt."(123)	Lacan	na novo razvije Heglovega gospodarja / sužnja	C
asimetričnost reverzibilnosti zaznavanja, podobno kot	Lacan	teoretizira o seksualnem subjektu / objektu	C
prefinjeno sta jo preoblikovala Merleau-Ponty in	Lacan)	, je predelala z zavedanjem o delitvi moči, ki	C
osvetli Riesman in kot ga nedvoumno začrtata	Lacan	ter Merleau-Ponty, ne da bi se pri tem v celoti	C
, na to "motnjo" gledali v pozitivni luči.	Lacan	je v teoretskem registru zarisal to "motnjo	C
narcistične vzpostavitve jaza, kot jo začrta	Lacan	v "Zrcalnem stadiju", lahko vidimo, da je bila	C
to nas spomni na to, da falos, kot je trdil	Lacan,	lahko igra svojo vlogo le, če je zastrt: Pollock	C
drugim, kot ga je začrtal psihoanalitik Jacques	Lacan	v razpravi "Zrcalni stadij"(354).V njej Lacan	C
Lacan v razpravi "Zrcalni stadij"(354). V njej	Lacan	opiše značilno narcistični trenutek v otrokovem	C
ki jo Merleau-Ponty artikulira kot preplet,	Lacan	pa meni, da ima temelj v manku, je izvorni vidik	C
kot svojo polnost potrdi zgolj tisto, kar bi	Lacan	in Sartre pojmovala kot popoln manko in kar	C
odtujitev." Acconcijevo delo raziskuje to, kar	Lacan	preučuje kot funkcijo podobe same - ali, natančneje	C
stadija). Takšni krivulji je nedvoumno sledil	Lacan:	"Zrcalni stadij je drama, katere notranji vzgib	C
raziskujejo stanje odtujitve v drugem, ki ga	Lacan	opredeli kot postzrcalni stadij.Ti performansi	C
lahko, da je tudi enako privlačna. Jacques	Lacan	in Jacques Derrida, ki običajno veljata za najskrajnejša	C
fenomenološkim temeljem poststrukturalizma (	Lacan	se je poglobljeno ukvarjal z delom Merleau-Pontyja	C
Dean, The Self and Its Pleasures: Bataille,	Lacan,	and the History of the Decentred Subject, Cornell	C
Cambridge in New York, 1994, str. 195. (123)	Lacan,	"The Function and Field of Speech and Language	C
Introduction to the Reading of Hegel", str. 101;	Lacan,	"On the Subject Who Is Supposed to Know", str	C
diskriminatorni aparat spolne razlike. (131)	Lacan	in de Beauvoirjeva sta se osebno poznala; de	C
prevod, "Preplet - hiazem", str. 122. (138)	Lacan,	"The Mirror Stage as Formative of the Function	C
podobo, tj. kot identifikacijsko razmerje" (	Lacan,	navedeno v Butler, Bodies That Matter, str.	C
Yale University Press, New Haven, 1989. (186)	Lacan	piše, da penis "svoje vloge ne more igrati drugače	C
Jacqueline Rose (ur.), Feminine Sexuality: Jacques	Lacan	and the école freudienne, prev. Jacqueline Rose	C
Pomen falosa", prev. Marjan Šimenc, v: Jacques	Lacan,	Spisi, Analecta, Ljubljana, 1994, str. 239.	C
ženskih aktov v zahodnem slikarstvu. (202)	Lacan	poudarja, da je imela moška parada (denimo delavca	C
ponatis v Arrogant Purpose, str. 166. (228)	Lacan	v "Pomenu falosa" nedvoumno zatrdi, da se falosa	C
240). Kot so poudarile številne feministke,	Lacan	sočasno zdrsne nazaj v esencializirajočo logiko	C
zanimanje za konkretne učinke jezika. (354) Jacques	Lacan,	"The Mirror Stage as Formative of the Function	C
teoretsko psihoanalizo, Ljubljana, 1993, str. 37.	Lacan	se v tej razpravi najbolj približa eksistencialističnim	C
Square Press, New York, 1956, str. 355. (360)	Lacan,	"The Eye and the Gaze", v: The Four Fundamental	C
Language of Psycho-Analysis, str. 211. (362)	Lacan,	"The Mirror Stage", str. 2, 4; slov. prevod	C
Art + Text, št. 5, jesen 1982, str. 7. (363)	Lacan,	"The Mirror Stage", str. 4, 5; slov. prevod	C
posebej poudarila: čeprav so (kot so trdili	Lacan	in drugi) odtujeni tako moški kot ženske, so	C
Smith, Salt Lake City, 1991, str. 94. (390)	Lacan,	"The Line and the Light", v: The Four Fundamental	C
Galilée, Pariz, 1977, str. 138. (569) Jacques	Lacan,	"The Split between the Eye and the Gaze" (1964	C
Luce feministična kritika; jaz / drugi op. 155;	Lacan	op. 133; Merleau-Ponty; moški pogled; o moški	C
Kwon, Miwon o Mendieti op. 70	Lacan,	Jacques Drugi op. 152; jaz / drugi op. 117,	C
Laban, Rudolf von	Lacan,	Jacques Lamphere, Louise	C
ukvarjal pokojni francoski analitik Jacques	Lacan,	zlasti pa feministke, ki so kritizirale in razvijale	C
zastopa znak, od tod tudi manko. Natanko tako	Lacan	opredeli realno in na osnovi tega razpravlja	C
University Press, New York, 1977. (14) Jacques	Lacan,	Feminine Sexuality, ur. Juliet Mitchell in Jacqueline	C
kritiki v glavnem iskali ključe za moške figure:	Lacan,	Barthes, Althusser... Ki jih ni bilo težko	D
analitični Wittgenstein, Heidegger in še posebej	Lacan.	Njena analitičnost ni ne rezultat objektivnosti	D
sliko dolgo imel francoski psihoanalitik Jacques	Lacan.	Ni pa je razkazoval v vsej njeni nagoti, temveč	D
sta že pred desetletji razmišljala Freud in	Lacan,	ima naše dojemanje človeškega telesa zelo malo	D
sestrstva, siamskih duš, kot ju je imenoval	Lacan.	Odsotnost očeta in sploh moškega, opis otroštva	D
ontologije: paradoks nas vrača nazaj na raven doxe. »	Lacan«	je le deus ex machina, ki omogoča metaforizacijo	D
ki sámo ne potrebuje nobenega organa ...« (	Lacan)	, se pravi v resnici niti sáme slike. Lahko	D
psychanalyse (Zgodovina psihoanalize), Jacques	Lacan	in Pourquoi la Psychanalyse?(Zakaj psihoanaliza	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani