kr (501-600)

Sokrata v Apologiji. Toda do 4. stoletja pr.	Kr.	še ne obstaja prava biografija, kajti čeprav	C
formalna biografija pojavi šele v 1. stoletju pr.	Kr.	) in za njim peripatetiki, s katerimi v 3. stoletju	C
njim peripatetiki, s katerimi v 3. stoletju pr.	Kr.	zvrst doživi razcvet. Za razvoj biografije	C
biografij. Žal se iz obdobja 3. in 2. stoletja pr.	Kr.	ni ohranilo skoraj nič. Peripatetične predstave	C
izrazje in kategorije najdemo še v 2. stoletju po	Kr.	pri Plutarhu, ki je gojil literarno biografijo	C
predstavnik prve skupine je Plutarh (1.‐2. stoletje po	Kr.	), rimska predstavnika pa sta Kornelij Nepot	C
predstavnika pa sta Kornelij Nepot (1. stoletje pr.	Kr.	) in Tacit s hvalilno obarvanim življenjepisom	C
Hamajleont, ki sodijo v 4. ali 4.‐3. stoletje pr.	Kr.	, Klearh iz 3. stoletja in Sotion iz prve polovice	C
stoletja in Sotion iz prve polovice 2. stoletja pr.	Kr.	Prva dva sta pisala o filozofih in pesnikih,	C
filozofih so pisali še Filostrat v 2.‐3. stoletju po	Kr.	, Diogen Laertski v prve polovici 3. stoletja	C
psevdoKalistenovo delo (morda 3. stoletje po	Kr.	) z latinskimi prevodi, najstarejši je iz konca	C
memoare in avtobiografije že v 4. stoletju pr.	Kr.	, v 3. stoletju pa so rimski senatorji, kot bivši	C
Plutarh Plutarh se je rodil okoli leta 46 po	Kr.	v mestecu Hajroneji v Bojotiji v bogati in izobraženi	C
svečenik v Delfih. Umrl je okoli leta 120 po	Kr.	Bil je pravi polihistor z izvrstnim spominom	C
je bil že Kornelij Nepot v 1. stoletju pr.	Kr.	, a Plutarhova sistematična povezava v pare je	C
cesarjev, ki so se zvrstili v letih 68‐69 po	Kr.	, po Neronovi smrti; to sta edina ostanka Plutarhove	C
ki so s svojimi spisi v 3. in 2. stoletju pr.	Kr.	prispevali k razmahu biografije in jo sooblikovali	C
špartanskega kralja in reformatorja iz 3. stoletja pr.	Kr.	, osvetli njegovo skromnost in priljudnost s	C
Svetonij Trankvil Rodil se je okoli leta 70 po	Kr.	kot sin rimskega viteza. Služboval je na sodiščih	C
in še pri Izidorju Seviljskem (7. stoletje po	Kr.	), kajti Svetonij je imel velik vpliv. Svetonij	C
se je razvil v Aleksandriji v 3. stoletju pr.	Kr.	in so ga aleksandrinski učenjaki uporabljali	C
življenjepis[714] Kvint Horacij Flak (65‐8 pr.	Kr.	) je eden najpomembnejših rimskih pesnikov.Njegova	C
zgodovino vladarskih oseb od začetka 2. stoletja po	Kr.	do konca 3. stoletja.To je zbirka življenjepisov	C
tradicionalno umeščali na začetek 4. stoletja po	Kr.	: deloma pred letom 305, ko se je Dioklecijan	C
sestavljanju leksikona oseb iz 1.‐3. stoletja po	Kr.	(Prosopographia Imperii Romani) pokazale,	C
vangelijem. Apolonij, rojen v začetku 1. stoletja po	Kr.	, je bil sveti mož z nadnaravnimi sposobnostmi	C
kronika se začenja pri Abrahamu leta 2015 pr.	Kr.	, dobo med stvarjenjem sveta in Abrahamom pa	C
je popisal zgodovinske dogodke do leta 558 po	Kr.	Njega je nadaljeval Protektor (naziv, ki je dobil	C
kurikul uveljavil najkasneje okoli leta 100 pr.	Kr.	Rimski učitelji v času Boetija so zanj iznašli	C
koncem aleksandrinske dobe oziroma letom 5492 pr.	Kr.	in letom 813.Posebej je izpostavil Kristusovo	C
predstavlja leto 1 in leto stvarjenja sveta (4004 pr.	Kr.	) prepletata z letom ustanovitve Rima ter datumi	C
rimske klasike le v začetku 5. stoletja pr.	Kr.	kazalo kot primerna snov za tragedijo ‐ Frinihovo	C
mesti, ki jih sedaj poznamo o Atenah 400 let pr.	Kr.	, a vseeno ne bo izgubil svoje moči.Drug primer	C
usodno razmerje, ki je po Herodotu (485‐425 pr.	Kr.	) iztrgalo zanimanje za preteklost iz območja	C
naletimo že pri Tukididu (okoli 455‐400 pr.	Kr.	), ki je opise sodobnega dogajanja skušal vpeti	C
,[1175] oziroma pri Hekataju (okoli 549 pr.	Kr.	), katerega delo pa je žal ohranjeno le v obliki	C
dolgujeta Homerju (druga polovica 8. stoletja pr.	Kr.	), ki se je s svojim literarnim opisom padca	C
epizode iz obdobja med 16. in 8. stoletjem pr.	Kr.	Zgodovinsko vrednost posameznih opisov teh	C
ljudstev v obdobju med 14. in 12. stoletjem pr.	Kr.	Iz Homerjevega dela lahko črpajo tudi tisti	C
vrednosti naj bi Homerjevo delo že v 5. stoletju pr.	Kr.	postalo šolsko berilo, Homer sam pa duhovni	C
bil »geograf« Skilak, ki je okoli 500 let pr.	Kr.	, torej v Darejevem času, potoval po pokrajinah	C
je večina laične populacije v 1. stoletju po	Kr.	začela prevzemati helenistično zgodovinopisno	C
med obema načinoma predstavlja Livij (59 pr.	Kr.	) s svojim obsežnim delom Knjige o nastanku	C
celotne antične zgodovine do 1. stoletja pr.	Kr.	Tako rimski kot grški zgodovinarji pa so rimskemu	C
rimskemu zgodovinopisju v obdobju 1. stoletja pr.	Kr.	in v času 1. po Kr. pomagali k njegovemu najvišjemu	C
obdobju 1. stoletja pr. Kr. in v času 1. po	Kr.	pomagali k njegovemu najvišjemu vzponu v pragmatični	C
renesanse grškega slovstva v 1. in 2. stoletju po	Kr.	To gibanje je zraslo v Grčiji predvsem iz duhovnega	C
začetka cerkvene zgodovine v 4. stoletju po	Kr.	ter kasneje v čas, ko so slednjo za slabih tisoč	C
Aziji. [3] Temna doba (okoli 1050‐800 pr.	Kr.	) je obdobje med dorsko poselitvijo Grčije in	C
filozof, živel v drugi polovici 1. stoletja po	Kr.	[10] Mitični kralj Danaj naj bi ustanovil kralje	C
tablicah iz druge polovice 2. tisočletja pr.	Kr.	so bili predvsem seznami in upravne notice brez	C
avtorjevi smrti okoli sredine 1. stoletja pr.	Kr.	[44] Zlasti v 4. stoletju pr. Kr. je ta profilir	C
stoletja pr. Kr. [44] Zlasti v 4. stoletju pr.	Kr.	je ta profiliranost posameznih zgodovinopisnih	C
[46] Perzijski kralj od leta 521 do 486 pr.	Kr.	Na oblast je prišel po Kambizovi smrti, potem	C
Avien (Rufius Festus Avienus, 4. stoletje po	Kr.	), so se ohranili tudi fragmenti za períplous	C
vojno (verjetno v prvi polovici 5. stoletja pr.	Kr.	) in je v svojem delu »Zgodovina« (Historíai	C
mesta Argos, v epu Phoronís (okoli 600 pr.	Kr.	) pa nastopa tudi kot prvi človek; Akuzilaj se	C
[60] Perzijski kralj od leta 521 do 486 pr.	Kr.	[61] Sin Kira Velikega, perzijski kralj od	C
Velikega, perzijski kralj od leta 530 do 522 pr.	Kr.	[62] Dionizij iz Mileta, domnevni pisec Perzijs	C
in je najbrž nastalo ob koncu 1. stoletja pr.	Kr.	[70] Kot argument, da je bilo delo objavljeno	C
72] Aristarh s Samotrake (okoli 215‐143 pr.	Kr.	), vodja aleksandrijske knjižnice v letih 180	C
tradiciji Antifonta (atiški govornik, 480‐411 pr.	Kr.	; njegovi govori so najstarejši, ki jih poznamo	C
spopadu tik pred bitko pri Mantineji (362 pr.	Kr.	); dogodek opisuje Pavzanias (1,3,4). [127]	C
Klejstenovi reformi (od leta 525 do 507 pr.	Kr.	) bolj značaj verskih oziroma družbenih organizacij	C
materi in član trideseterice, ki je l. 404 pr.	Kr.	v Atenah za kratek čas vzpostavila (zelo represivno	C
ustave (sredina 7. stol.‐sredina 6. stol. pr.	Kr.	), dober prijatelj Kritijevega pradeda. [171	C
[182] Atenski zakonodajalec iz 7. stol. pr.	Kr.	, ki je prvi zapisal veljavno pravo; znan po	C
državnik in pesnik (od okoli 640 do okoli 560 pr.	Kr.	).Odpisal je dolgove, zaradi katerih so revni	C
zgodovine od mita. [195] Agaton (okoli 440‐400 pr.	Kr.	) je bil priljubljen in inovativen atenski tragični	C
204] Uspešen atenski politik iz 4. stol. pr.	Kr.	; imel je velike zasluge za širitev druge atiške	C
Atiški govornik (od leta 459/8 do okoli 380 pr.	Kr.	), po rodu Sirakužan, ki se je kot metojk naselil	C
213] Najmlajši Amintov (mak. kralj 393‐369 pr.	Kr.	) sin, rojen 383/82 pr. Kr.; makedonski kralj	C
kralj 393‐369 pr. Kr.) sin, rojen 383/82 pr.	Kr.	; makedonski kralj od 359‐336 pr. Kr., oče Aleksandra	C
82 pr. Kr.; makedonski kralj od 359‐336 pr.	Kr.	, oče Aleksandra Velikega. [214] S prvo Filipiko	C
ugleden atenski general, ki je leta 413 pr.	Kr.	skupaj z Nikijem padel po porazu atenske vojske	C
Zlasti po težkih porazih pri Levktri (371 pr.	Kr.	) in pri Mantineji (362). [226] Tj. tretjo sveto	C
olimpijskimi igrami. [240] V letih 431 do 410 pr.	Kr.	; gl. ustrezno poglavje za Tukidida. [241] Tj	C
poglavje za Tukidida. [241] Tj. leta 394 pr.	Kr.	[242] Namreč Teopomp.	C
Tebanci pod Epaminondovim poveljstvom leta 379 pr.	Kr.	porazili Špartance in končali obdobje špartanske	C
peloponeški vojni. [244] Filip 5. (238‐279 pr.	Kr.	), makedonski kralj, ki se je vojskoval proti	C
179. [245] Philopoímen (okoli 250‐184 pr.	Kr.	), po Plutarhovih besedah »poslednji Grk«, ki	C
prisilili, da je izpil strup. [246] Leta 280 pr.	Kr.	ustanovljena zveza mest na Peloponezu (priključila	C
obstajala vse do vojne z Rimom leta 146 pr.	Kr.	, ko jo je rimski vojskovodja Mumij popolnoma	C
[247] Makedonski kralj med leti 179‐166 pr.	Kr.	Po porazu pri Pidni leta 168 pr. Kr. so ga odpeljali	C
166 pr. Kr. Po porazu pri Pidni leta 168 pr.	Kr.	so ga odpeljali v Rim, kjer je čez dve leti	C
zabeleženih) olimpijskih igrah leta 776 pr.	Kr.	, znotraj olimpiade pa so bila leta oštevilčena	C
knjiga. [254] Timaj (Tímaios, 356‐260 pr.	Kr.	) iz Tavromenija na Siciliji, avtor Sicilske	C
Sicilije od mitoloških začetkov do leta 265 pr.	Kr.	Tradicionalno velja za ustanovitelja kronološkega	C
279] Grški pisec Euémeros (4.‐3 stoletje pr.	Kr.	) iz Mesene, avtor vplivnega fantazijskega potopisa	C
odredbi senata po bitki pri Kanah leta 216 pr.	Kr.	celo vodil rimsko odposlanstvo v Delfe, njegov	C
(Philînos, druga polovica 3. stoletja pr.	Kr.	) iz Akragasa; naslov njegovega dela ni znan	C
Pomponij Atik (Titus Pomponius Atticus 110‐32 pr.	Kr.	) Ciceronov prijatelj in pokrovitelj.Precejšen	C
analistični pisec iz druge polovice 2. stoletja pr.	Kr.	, sodobnik Gaja Fanija.Naslov njegovega dela	C
Tiberius Sempronius Gracchus, 164‐133 pr.	Kr.	) in Gaj Sempronij G. (Caius Sempronius G.	C
Sempronij G. (Caius Sempronius G., umrl 121 pr.	Kr.	), pomembna reformatorja in zagovornika nižjih	C
ponekod ga citirajo kot konzula za leto 122 pr.	Kr.	, spet drugod so mnenja, da je bil konzul Gaj	C
Kornelij Sula (Lucius Cornelius Sulla, 138‐78 pr.	Kr.	), rimski vojskovodja, Marijev nasprotnik in	C
vodja optimatov v državljanski vojni 88‐82 pr.	Kr.	Po zmagi optimatov so ga izvolili za diktatorja	C
legit. [313] Panaítios (okoli 185‐109 pr.	Kr.	), stoiški filozof z Rodosa, ki je okoli leta	C
izgnanstvo. [319] Grški pisec iz 2. stoletja pr.	Kr.	; ohranjeni so le skopi fragmenti njegovega dela	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani