nova beseda iz Slovenije

kr (501-600)


Sokrata v Apologiji. Toda do 4. stoletja pr.      Kr.      še ne obstaja prava biografija, kajti čeprav  C
formalna biografija pojavi šele v 1. stoletju pr.      Kr.     ) in za njim peripatetiki, s katerimi v 3. stoletju  C
njim peripatetiki, s katerimi v 3. stoletju pr.      Kr.      zvrst doživi razcvet. Za razvoj biografije  C
biografij. Žal se iz obdobja 3. in 2. stoletja pr.      Kr.      ni ohranilo skoraj nič. Peripatetične predstave  C
izrazje in kategorije najdemo še v 2. stoletju po      Kr.      pri Plutarhu, ki je gojil literarno biografijo  C
predstavnik prve skupine je Plutarh (1.‐2. stoletje po      Kr.     ), rimska predstavnika pa sta Kornelij Nepot  C
predstavnika pa sta Kornelij Nepot (1. stoletje pr.      Kr.     ) in Tacit s hvalilno obarvanim življenjepisom  C
Hamajleont, ki sodijo v 4. ali 4.‐3. stoletje pr.      Kr.     , Klearh iz 3. stoletja in Sotion iz prve polovice  C
stoletja in Sotion iz prve polovice 2. stoletja pr.      Kr.     Prva dva sta pisala o filozofih in pesnikih,  C
filozofih so pisali še Filostrat v 2.‐3. stoletju po      Kr.     , Diogen Laertski v prve polovici 3. stoletja  C
psevdoKalistenovo delo (morda 3. stoletje po      Kr.     ) z latinskimi prevodi, najstarejši je iz konca  C
memoare in avtobiografije že v 4. stoletju pr.      Kr.     , v 3. stoletju pa so rimski senatorji, kot bivši  C
Plutarh Plutarh se je rodil okoli leta 46 po      Kr.      v mestecu Hajroneji v Bojotiji v bogati in izobraženi  C
svečenik v Delfih. Umrl je okoli leta 120 po      Kr.      Bil je pravi polihistor z izvrstnim spominom  C
je bil že Kornelij Nepot v 1. stoletju pr.      Kr.     , a Plutarhova sistematična povezava v pare je  C
cesarjev, ki so se zvrstili v letih 68‐69 po      Kr.     , po Neronovi smrti; to sta edina ostanka Plutarhove  C
ki so s svojimi spisi v 3. in 2. stoletju pr.      Kr.      prispevali k razmahu biografije in jo sooblikovali  C
špartanskega kralja in reformatorja iz 3. stoletja pr.      Kr.     , osvetli njegovo skromnost in priljudnost s  C
Svetonij Trankvil Rodil se je okoli leta 70 po      Kr.      kot sin rimskega viteza. Služboval je na sodiščih  C
in še pri Izidorju Seviljskem (7. stoletje po      Kr.     ), kajti Svetonij je imel velik vpliv. Svetonij  C
se je razvil v Aleksandriji v 3. stoletju pr.      Kr.      in so ga aleksandrinski učenjaki uporabljali  C
življenjepis[714] Kvint Horacij Flak (65‐8 pr.      Kr.     ) je eden najpomembnejših rimskih pesnikov.Njegova  C
zgodovino vladarskih oseb od začetka 2. stoletja po      Kr.      do konca 3. stoletja.To je zbirka življenjepisov  C
tradicionalno umeščali na začetek 4. stoletja po      Kr.     : deloma pred letom 305, ko se je Dioklecijan  C
sestavljanju leksikona oseb iz 1.‐3. stoletja po      Kr.      (Prosopographia Imperii Romani) pokazale,  C
vangelijem. Apolonij, rojen v začetku 1. stoletja po      Kr.     , je bil sveti mož z nadnaravnimi sposobnostmi  C
kronika se začenja pri Abrahamu leta 2015 pr.      Kr.     , dobo med stvarjenjem sveta in Abrahamom pa  C
je popisal zgodovinske dogodke do leta 558 po      Kr.     Njega je nadaljeval Protektor (naziv, ki je dobil  C
kurikul uveljavil najkasneje okoli leta 100 pr.      Kr.     Rimski učitelji v času Boetija so zanj iznašli  C
koncem aleksandrinske dobe oziroma letom 5492 pr.      Kr.      in letom 813.Posebej je izpostavil Kristusovo  C
predstavlja leto 1 in leto stvarjenja sveta (4004 pr.      Kr.     ) prepletata z letom ustanovitve Rima ter datumi  C
rimske klasike le v začetku 5. stoletja pr.      Kr.      kazalo kot primerna snov za tragedijo ‐ Frinihovo  C
mesti, ki jih sedaj poznamo o Atenah 400 let pr.      Kr.     , a vseeno ne bo izgubil svoje moči.Drug primer  C
usodno razmerje, ki je po Herodotu (485‐425 pr.      Kr.     ) iztrgalo zanimanje za preteklost iz območja  C
naletimo že pri Tukididu (okoli 455‐400 pr.      Kr.     ), ki je opise sodobnega dogajanja skušal vpeti  C
,[1175] oziroma pri Hekataju (okoli 549 pr.      Kr.     ), katerega delo pa je žal ohranjeno le v obliki  C
dolgujeta Homerju (druga polovica 8. stoletja pr.      Kr.     ), ki se je s svojim literarnim opisom padca  C
epizode iz obdobja med 16. in 8. stoletjem pr.      Kr.      Zgodovinsko vrednost posameznih opisov teh  C
ljudstev v obdobju med 14. in 12. stoletjem pr.      Kr.      Iz Homerjevega dela lahko črpajo tudi tisti  C
vrednosti naj bi Homerjevo delo že v 5. stoletju pr.      Kr.      postalo šolsko berilo, Homer sam pa duhovni  C
bil »geograf« Skilak, ki je okoli 500 let pr.      Kr.     , torej v Darejevem času, potoval po pokrajinah  C
je večina laične populacije v 1. stoletju po      Kr.      začela prevzemati helenistično zgodovinopisno  C
med obema načinoma predstavlja Livij (59 pr.      Kr.     ) s svojim obsežnim delom Knjige o nastanku  C
celotne antične zgodovine do 1. stoletja pr.      Kr.     Tako rimski kot grški zgodovinarji pa so rimskemu  C
rimskemu zgodovinopisju v obdobju 1. stoletja pr.      Kr.      in v času 1. po Kr. pomagali k njegovemu najvišjemu  C
obdobju 1. stoletja pr. Kr. in v času 1. po      Kr.      pomagali k njegovemu najvišjemu vzponu v pragmatični  C
renesanse grškega slovstva v 1. in 2. stoletju po      Kr.     To gibanje je zraslo v Grčiji predvsem iz duhovnega  C
začetka cerkvene zgodovine v 4. stoletju po      Kr.      ter kasneje v čas, ko so slednjo za slabih tisoč  C
Aziji. [3] Temna doba (okoli 1050‐800 pr.      Kr.     ) je obdobje med dorsko poselitvijo Grčije in  C
filozof, živel v drugi polovici 1. stoletja po      Kr.      [10] Mitični kralj Danaj naj bi ustanovil kralje  C
tablicah iz druge polovice 2. tisočletja pr.      Kr.      so bili predvsem seznami in upravne notice brez  C
avtorjevi smrti okoli sredine 1. stoletja pr.      Kr.      [44] Zlasti v 4. stoletju pr. Kr. je ta profilir  C
stoletja pr. Kr. [44] Zlasti v 4. stoletju pr.      Kr.      je ta profiliranost posameznih zgodovinopisnih  C
[46] Perzijski kralj od leta 521 do 486 pr.      Kr.     Na oblast je prišel po Kambizovi smrti, potem  C
Avien (Rufius Festus Avienus, 4. stoletje po      Kr.     ), so se ohranili tudi fragmenti za períplous  C
vojno (verjetno v prvi polovici 5. stoletja pr.      Kr.     ) in je v svojem delu »Zgodovina« (Historíai  C
mesta Argos, v epu Phoronís (okoli 600 pr.      Kr.     ) pa nastopa tudi kot prvi človek; Akuzilaj se  C
[60] Perzijski kralj od leta 521 do 486 pr.      Kr.      [61] Sin Kira Velikega, perzijski kralj od  C
Velikega, perzijski kralj od leta 530 do 522 pr.      Kr.      [62] Dionizij iz Mileta, domnevni pisec Perzijs  C
in je najbrž nastalo ob koncu 1. stoletja pr.      Kr.      [70] Kot argument, da je bilo delo objavljeno  C
72] Aristarh s Samotrake (okoli 215‐143 pr.      Kr.     ), vodja aleksandrijske knjižnice v letih 180  C
tradiciji Antifonta (atiški govornik, 480‐411 pr.      Kr.     ; njegovi govori so najstarejši, ki jih poznamo  C
spopadu tik pred bitko pri Mantineji (362 pr.      Kr.     ); dogodek opisuje Pavzanias (1,3,4). [127]  C
Klejstenovi reformi (od leta 525 do 507 pr.      Kr.     ) bolj značaj verskih oziroma družbenih organizacij  C
materi in član trideseterice, ki je l. 404 pr.      Kr.      v Atenah za kratek čas vzpostavila (zelo represivno  C
ustave (sredina 7. stol.‐sredina 6. stol. pr.      Kr.     ), dober prijatelj Kritijevega pradeda. [171  C
[182] Atenski zakonodajalec iz 7. stol. pr.      Kr.     , ki je prvi zapisal veljavno pravo; znan po  C
državnik in pesnik (od okoli 640 do okoli 560 pr.      Kr.     ).Odpisal je dolgove, zaradi katerih so revni  C
zgodovine od mita. [195] Agaton (okoli 440‐400 pr.      Kr.     ) je bil priljubljen in inovativen atenski tragični  C
204] Uspešen atenski politik iz 4. stol. pr.      Kr.     ; imel je velike zasluge za širitev druge atiške  C
Atiški govornik (od leta 459/8 do okoli 380 pr.      Kr.     ), po rodu Sirakužan, ki se je kot metojk naselil  C
213] Najmlajši Amintov (mak. kralj 393‐369 pr.      Kr.     ) sin, rojen 383/82 pr. Kr.; makedonski kralj  C
kralj 393‐369 pr. Kr.) sin, rojen 383/82 pr.      Kr.     ; makedonski kralj od 359‐336 pr. Kr., oče Aleksandra  C
82 pr. Kr.; makedonski kralj od 359‐336 pr.      Kr.     , oče Aleksandra Velikega. [214] S prvo Filipiko  C
ugleden atenski general, ki je leta 413 pr.      Kr.      skupaj z Nikijem padel po porazu atenske vojske  C
Zlasti po težkih porazih pri Levktri (371 pr.      Kr.     ) in pri Mantineji (362). [226] Tj. tretjo sveto  C
olimpijskimi igrami. [240] V letih 431 do 410 pr.      Kr.     ; gl. ustrezno poglavje za Tukidida. [241] Tj  C
poglavje za Tukidida. [241] Tj. leta 394 pr.      Kr.      [242] Namreč Teopomp.   C
Tebanci pod Epaminondovim poveljstvom leta 379 pr.      Kr.      porazili Špartance in končali obdobje špartanske  C
peloponeški vojni. [244] Filip 5. (238‐279 pr.      Kr.     ), makedonski kralj, ki se je vojskoval proti  C
179. [245] Philopoímen (okoli 250‐184 pr.      Kr.     ), po Plutarhovih besedah »poslednji Grk«, ki  C
prisilili, da je izpil strup. [246] Leta 280 pr.      Kr.      ustanovljena zveza mest na Peloponezu (priključila  C
obstajala vse do vojne z Rimom leta 146 pr.      Kr.     , ko jo je rimski vojskovodja Mumij popolnoma  C
[247] Makedonski kralj med leti 179‐166 pr.      Kr.     Po porazu pri Pidni leta 168 pr. Kr. so ga odpeljali  C
166 pr. Kr. Po porazu pri Pidni leta 168 pr.      Kr.      so ga odpeljali v Rim, kjer je čez dve leti  C
zabeleženih) olimpijskih igrah leta 776 pr.      Kr.     , znotraj olimpiade pa so bila leta oštevilčena  C
knjiga. [254] Timaj (Tímaios, 356‐260 pr.      Kr.     ) iz Tavromenija na Siciliji, avtor Sicilske  C
Sicilije od mitoloških začetkov do leta 265 pr.      Kr.     Tradicionalno velja za ustanovitelja kronološkega  C
279] Grški pisec Euémeros (4.‐3 stoletje pr.      Kr.     ) iz Mesene, avtor vplivnega fantazijskega potopisa  C
odredbi senata po bitki pri Kanah leta 216 pr.      Kr.      celo vodil rimsko odposlanstvo v Delfe, njegov  C
(Philînos, druga polovica 3. stoletja pr.      Kr.     ) iz Akragasa; naslov njegovega dela ni znan  C
Pomponij Atik (Titus Pomponius Atticus 110‐32 pr.      Kr.     ) Ciceronov prijatelj in pokrovitelj.Precejšen  C
analistični pisec iz druge polovice 2. stoletja pr.      Kr.     , sodobnik Gaja Fanija.Naslov njegovega dela  C
Tiberius Sempronius Gracchus, 164‐133 pr.      Kr.     ) in Gaj Sempronij G. (Caius Sempronius G.  C
Sempronij G. (Caius Sempronius G., umrl 121 pr.      Kr.     ), pomembna reformatorja in zagovornika nižjih  C
ponekod ga citirajo kot konzula za leto 122 pr.      Kr.     , spet drugod so mnenja, da je bil konzul Gaj  C
Kornelij Sula (Lucius Cornelius Sulla, 138‐78 pr.      Kr.     ), rimski vojskovodja, Marijev nasprotnik in  C
vodja optimatov v državljanski vojni 88‐82 pr.      Kr.     Po zmagi optimatov so ga izvolili za diktatorja  C
legit. [313] Panaítios (okoli 185‐109 pr.      Kr.     ), stoiški filozof z Rodosa, ki je okoli leta  C
izgnanstvo. [319] Grški pisec iz 2. stoletja pr.      Kr.     ; ohranjeni so le skopi fragmenti njegovega dela  C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA