kr (701-800)

konzula sta bila vedno dva) sega v leto 509 pr.	Kr.	[615] Lucij Kornelij Cina, Marijev pristaš	C
Oktavijan Avgust, prvi rimski cesar (63 pr. Kr‐14 po	Kr.	); ime Avgust (»Vzvišeni«) je dobil leta 27.	C
cesar v letih 54‐68). [624] Od 14 do 37 po	Kr.	[625] Panonija (Pannonia), rimska provinca	C
od Norika, nastala v začetku 1. stoletja po	Kr.	; obsegala je tudi precejšen del današnjega slovenskega	C
legije). [633] Julij Cezar Druz (Mlajši) (13 pr.	Kr.	‐23 po Kr.), Tiberijev sin in nesojeni naslednik	C
Julij Cezar Druz (Mlajši) (13 pr. Kr.‐23 po	Kr.	), Tiberijev sin in nesojeni naslednik; leta	C
Druza. [638] Konzul leta 18 pr.	Kr.	[639] S truščem so hoteli vraževerni vojaki	C
tretje s Tiberijem, znana prešuštnica; leta 2 pr.	Kr.	jo je oče izgnal na otok Pandatarijo. [647	C
657] Fanodem, grški zgodovinar iz 3. st. pr.	Kr.	, pisec dela Atiška zgodovina (Atthís).	C
Atthís). [658] Grški zgodovinar iz 3. st. pr.	Kr.	, avtor dela O mestih (Perì póleìn) [659	C
Grški filozof in zgodovinar (4./3. stoletje pr.	Kr.	). [683] Atenski državnik, vodja demokratske	C
Herakleje (Velika Grčija; pozno 5. stoletje pr.	Kr.	), eden najslavnejših grških slikarjev. [693	C
slikarjev. [693] Grški slikar (5./4. stoletje pr.	Kr.	). [694] Fidija, eden najslavnejših grških umetni	C
razlagalec Homerjevih epov in publicist iz 5. st. pr.	Kr.	, tudi avtor dela O Temistoklu, Tukididu in	C
pričevanju dveh analistov iz 1. stoletje pr.	Kr.	zapisani stari arhivi uradnikov iz denimo 5	C
stari arhivi uradnikov iz denimo 5. stoletja pr.	Kr.	(Livij 4,7,12; 23,2).Tudi slednjim sodobna znanost	C
stoletju. [729] Avel Gelij iz 2. stoletja po	Kr.	je bil pravzaprav starinoslovec, univerzalni	C
literarnem leksikonu Suidas (konec 10. stoletja po	Kr.	) kot zgodovinar, sofist in pisec enkomijev iz	C
izobraževalnega sistema so od poznega 5. stoletja po	Kr.	skoz ves srednji vek v učnem načrtu opredeljevali	C
miroljubnost. [751] Simónid (okoli 556‐468 pr.	Kr.	), znamenit grški lirski in elegični pesnik s	C
Manij Akilij Glabrion je kot konzul leta 191 pr.	Kr.	pri Termopilah porazil sirskega kralja Antioha	C
izročilu eden prvih rimskih konzulov leta 509 pr.	Kr.	(po izgonu kraljev). [756] Mark Atilij Regul	C
izvor v zgodovinski osebi iz 9.‐8. stoletja pr.	Kr.	O tem, da naj bi uvedla kastracijo, drugi viri	C
763] Kvint Lutacij Kátul, konzul leta 78 pr.	Kr.	[764] Cesar Dioklecijan je leta 293 po Kr.	C
Kr. [764] Cesar Dioklecijan je leta 293 po	Kr.	zaradi lažjega vladanja razdelil cesarstvo na	C
k poganstvu. [767] Kimon (okoli 510‐449 pr.	Kr.	) je bil atenski državnik in vojak.Njegov največji	C
Kornelij Scipion Emilijan (okoli 185‐129 pr.	Kr.	) je v tretji punski vojni leta 146 pr. Kr. porazil	C
Kr.) je v tretji punski vojni leta 146 pr.	Kr.	porazil in uničil Kartagino, v Španiji pa je	C
duhovnika Arija v Aleksandriji v 4. stoletju po	Kr.	, ki je dilemo glede vprašanja, kako uskladiti	C
rojstvo je bilo postavljeno v leto 2016 pr.	Kr.	[780] Sv. Hieronim (Hyeronimus, okoli 347	C
Ariadnine niti. [802] Kalimah (310‐240 pr.	Kr.	) helenistični pesnik in učenjak iz Kirene v	C
Frühschlawischer Kastenbrunnen mit Holzfunden aus Eythra,	Kr.	Leipzig-Land. - Arbeits- u. Forschber. Sächs	C
nastal v drugem desetletju četrtega stoletja pr.	Kr.	, vendar je dogajanje v njem postavljeno za eno	C
jo pojmovali Grki, ko so v petem stoletju pr.	Kr.	prvič opisali tehnike te umetnosti. Retorika	C
nastali v Egiptu v zgodnjem drugem tisočletju pr.	Kr.	, včasih štejejo za najstarejši priročnik javnega	C
govorjenja. Na Kitajskem je v tretjem stoletju pr.	Kr.	Han Feizi napisal delo o politiki sile, ki vsebuje	C
velike dogodke s konca drugega tisočletja pr.	Kr.	Obliko, v kateri ju beremo, sta verjetno dobila	C
Homerjeva epa, potem ko so ju v sedmem stoletju pr.	Kr.	zapisali, postala učbenika, iz katerih so se	C
pismenosti V poznem drugem tisočletju pr.	Kr.	, v mikenski dobi, so v Grčiji uporabljali za	C
se je prav tako razvila v petem stoletju pr.	Kr.	, je sofistična retorika.To je retorika, kot	C
poroke v prvi polovici šestega stoletja pr.	Kr.	, več kakor stoletje pred prvimi spisi o retoriki	C
ki je morda ustvarjal v drugem stoletju po	Kr.	, navaja (10,2) eno njenih kratkih pesmi in jo	C
Halikarnaški, retorik iz poznega prvega stoletja pr.	Kr.	, navaja (O razporejanju besed 23) Sapfino molitev	C
živela ob koncu antike. V petem stoletju po	Kr.	je v Aleksandriji poučevala novoplatonsko filozofijo	C
Kserksa na njegovem pohodu na Grčijo leta 480 pr.	Kr.	in poveljevala pomorskemu odredu v bitki pri	C
nasledila svojega moža Mavzola leta 353 pr.	Kr.	Možu v spomin je zgradila Mavzolej, enega izmed	C
bili Kleopatra v Egiptu v prvem stoletju pr.	Kr.	, ki jo opisuje Plutarh v Antonijevem življenjepisu	C
Zenobija, kraljica Palmire v tretjem stoletju po	Kr.	, ki je povabila slavnega retorika Kasija Longina	C
obliki pa Atene v petem in četrtem stoletju pr.	Kr.	V obdobju več kot dvestotih let se je zvrstil	C
Sirakuzah na Siciliji, kjer je bila leta 467 pr.	Kr.	nenadoma vzpostavljena demokracija po atenskem	C
delo Anaksimena iz Lampsaka (ok. 380--320 pr.	Kr.	), ki je nastalo malo pred Aristotelovo Retoriko	C
bolj zapletel Hermagora v drugem stoletju pr.	Kr.	z razvojem teorije o stáseis.Našli so različne	C
vprašanji je bila močno okrnjena, ko so leta 338 pr.	Kr.	Makedonci porazili grške državice in po letu	C
Makedonci porazili grške državice in po letu 31 pr.	Kr.	, ko je Avgust po bitki pri Akciju vzpostavil	C
konjenice. V tretjem in drugem stoletju pr.	Kr.	so se pojavila grška dela o geometriji in gramatiki	C
za Herenija iz zgodnjega prvega stoletja pr.	Kr.	(pripoved v 1,12 in sentenca v 4,56-57).Ohranili	C
aleksandrinskega učitelja iz sredine prvega stoletja po	Kr.	Po Teonovi metodi so odlomek najprej prebrali	C
spisal gramatik Priscijan okoli leta 500 po	Kr.	Najvplivnejši izmed tovrstnih priročnikov je	C
sicer jo je napisal Nikolaj v petem stoletju po	Kr.	Najkasneje do prvega stoletja pr. Kr. so se	C
stoletju po Kr. Najkasneje do prvega stoletja pr.	Kr.	so se začeli vaditi v progimnazmatičnih vajah	C
po neuspelem prevratu v Atenah leta 411 pr.	Kr.	Bil je tudi logograf, se pravi nekdo, ki je proti	C
raztezalo od približno 480. do okoli 375. pr.	Kr.	Gorgias je bil meščan Leontinov na Siciliji,	C
Izokrat Izokrat (436--338 pr.	Kr.	) je v svojem delu združil in nadalje razvil	C
Antidosis, ki ga je objavil okoli leta 353 pr.	Kr.	, da bi opravičil svoje življenjsko delo in odgovoril	C
Panegirik, ki ga je objavil okrog leta 380 pr.	Kr.	, razmeroma na začetku svojega dolgega učiteljevanja	C
ki je vladal Atenam od leta 317 do 307 pr.	Kr.	V rimske šole so deklamacijo uvedli do zgodnjega	C
deklamacijo uvedli do zgodnjega prvega stoletja pr.	Kr.	Delili so jo na suasoriae, svetovalne govore	C
nastalo v drugi četrtini prvega stoletja po	Kr.	in prinaša avtorjeve spomine na dejavnosti v	C
zgodovino, ki sega do približno leta 230 po	Kr.	Razlikoval je dve vrsti sofistov: čiste in filozofske	C
estetskih pogledov. Dion Hrizostom (ok. 40--115 po	Kr.	) je zgodnji predstavnik te vrste.Tudi ti sofisti	C
prikazovali svojo umetnost. V drugem stoletju po	Kr.	je ta oblika umetnosti postala izjemno priljubljena	C
Gorgijevo tehniko. Proti koncu prvega stoletja pr.	Kr.	je prišlo do reakcije: prozni slog atiških govornikov	C
Menander, ki je živel v poznem tretjem stoletju po	Kr.	Skupna jim je hvalilna ali grajajoča vsebina	C
svojem času. Njegov Panegirik iz leta 380 pr.	Kr.	je verjetno prispeval k nastanku druge atiške	C
Platon in Aristotel. Sokrat (469--399 pr.	Kr.	) je na prvi pogled spominjal na sofiste. Ni	C
daleč najpomembnejši Platon (ok. 429--347 pr.	Kr.	), ki je prevzel veliko Sokratovih nazorov in	C
Sokratovega zagovora na obravnavi leta 399 pr.	Kr.	, ki je pripeljala do njegove obsodbe zaradi	C
da je delo napisal nekje okoli leta 390 pr.	Kr.	kot odgovor na Obtožbo Sokrata (sedaj izgubljeno	C
kmalu po Platonovem obisku Sicilije leta 387 pr.	Kr.	V dramatski obliki predstavi razgovor med Sokratom	C
najhujšim izgredom poznega petega stoletja pr.	Kr.	Tako o razpravah v skupščini ali o govorih pravdarjev	C
izrabljali v slabe namene. V drugem stoletju po	Kr.	je veliki sofist Elij Aristid spisal tri dolga	C
ali zgodaj v 60. leta četrtega stoletja pr.	Kr.	Fajdros je v literarnem smislu eden najzapletenejših	C
Aristotel Aristotel se je rodil leta 384 pr.	Kr.	v Stagiri, mestu v severni Grčiji na meji z	C
Ksenofontovem sinu, ki je bil ubit leta 362 pr.	Kr.	in ga je proslavljalo več slavilnih govorov	C
osnutek predavanj iz retorike okoli leta 350 pr.	Kr.	Še kot član Platonove Akademije je začel -- najbrž	C
doživelo zadnje spremembe okrog leta 336 pr.	Kr.	, ko se je Aristotel pripravljal na vrnitev v	C
jih odkrili šele v zgodnjem prvem stoletju pr.	Kr.	, ko so jih prenesli v Rim, uredili in objavili	C
spisu O govorniku, ki ga je napisal leta 55 pr.	Kr.	Zatem se pri grških in rimskih piscih občasno	C
predmetu, ki so izšli od drugega stoletja pr.	Kr.	do konca antike, še posebno del, ki so obravnavala	C
spuščali učitelji filozofije v drugem stoletju pr.	Kr.	K temu jih je delno podžigalo dejstvo, da so	C
ki jih je bilo do konca drugega stoletja pr.	Kr.	že veliko opredeljenih in poimenovanih. Epikurejska	C
epikurejskega filozofa iz prvega stoletja pr.	Kr.	; ta je nanjo usmeril pozornost, kritiziral stališča	C
Retorike, temveč Hermogenove (drugo stoletje po	Kr.	) retorične spise o teoriji o stáseis in slogu	C
predgovor, ki ga je napisal Cicero okoli leta 89 pr.	Kr.	k svojemu priročniku O določitvi snovi.Ta odlomek	C
antiki je bil Boetij, ki je bil leta 510 po	Kr.	rimski konzul, opravljal pa je tudi druge visoke	C
z grškim porazom pri Hajroneji leta 338 pr.	Kr.	Temu je sledilo kratko obdobje vladavine Aleksandra	C
Sirije in Egipta. V drugem in prvem stoletju pr.	Kr.	se je na Vzhodu vmešal tudi Rim, ki je že bil	C
vladarje in grška mesta ter si do leta 30 pr.	Kr.	prilastil vsa ta ozemlja kot province. V obdobju	C
najpomembnejši Hermogen iz drugega stoletja po	Kr.	, so odkrivali še nove načine, kako sistematično	C
tradiciji so zadnjega kralja odstavili leta 753 pr.	Kr.	Začelo se je obdobje "republike" z voljenimi	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani