kr (401-500)

izvirna predloga je verjetno iz 4. stoletja po	Kr.	, vsebuje pa podatke iz 1. in 2. stoletja) in	C
bil zgodovinar iz prve polovice 1. stoletja po	Kr.	, katerega delo je ohranjeno le v nekaj fragmentih	C
je v Abrahamovem letu 1968 (tj. letu 49 pr.	Kr.	) zaslovel Diodor iz Sicilije, pisec grške zgodovine	C
Argiriju (Argyrium) verjetno okoli 90 pr.	Kr.	(1,4,4).Misel o pisanju univerzalne zgodovine	C
zbirati vsaj v 180. olimpiadi (60/59‐57/56 pr.	Kr.	), v času katere je obiskal Egipt in bil priča	C
uboja svete mačke (1,44,1). Vsaj leta 56 pr.	Kr.	je začel s pisanjem, kar je razvidno iz prve	C
Aleksandrovo osvojitev Egipta pa datira v leto 331 pr.	Kr.	(17,49).Za pisanje zgodovine je potreboval 30	C
1,4,1), delo pa je končal pred letom 30 pr.	Kr.	, ko je Oktavijan osvojil Egipt, ker tega ne	C
kolonijo«. Oktavijan je to napravil leta 36 pr.	Kr.	ali malo pozneje, ko je bil poražen v pomorski	C
vprašanja. V desetih letih od 70 do 60 pr.	Kr.	je bil priča silni ekspanziji rimske države	C
pripisati njemu, ne Diodorju. Za obdobje 323‐302 pr.	Kr.	je Diodor glavni literarni vir.Za dobo diadohov	C
začel z mitično dobo, končal pa z letom 60 pr.	Kr.	Prvih šest knjig je obsegalo obdobje pred trojansko	C
40.) pa 3., 2. in 1. stoletje do leta 60 pr.	Kr.	, čeprav je mogoče iz nekaterih podatkov sklepati	C
sklepati, da je želel končati z letom 45. pr.	Kr.	Ber08.doc-1323  http://www.ilirika.si	C
kritik in zgodovinar, je bil rojen okoli 60 pr.	Kr.	v Halikarnasu (Romaiké archaiología 1,8,4	C
družini. Od srede 187. olimpijade (30/29 pr.	Kr.	) je živel v Rimu, kamor se je še kot mladenič	C
je bil Kvint Elij Tuberon (konzul leta 11 pr.	Kr.	), pisec Analov, ki mu je Dionizij posvetil	C
Klavdija Nerona in Kalpurnija Pizona leta 7 pr.	Kr.	(1,3,4), v sedmi knjigi (70,2) pa se sklicuje	C
ohranjenih je prvih enajst knjig (do 441 pr.	Kr.	, enajsta je ohranjena pomanjkljivo), od drugih	C
branjem klasičnih avtorjev 5. in 4. stoletja pr.	Kr.	Zanj ni bil pomemben zgolj stil, temveč tudi	C
zgodovinarju antoninskega obdobja (2. stoletje po	Kr.	) je v modernem zgodovinopisju do druge svetovne	C
torej do konca zveze (verjetno do 1. jan. 32 pr.	Kr.	) Marka Antonija in Oktavijana (Lepid je bil	C
živeli v zavesti grškega človeka v 2. stoletju po	Kr.	, se natančno ne ve, gotovo pa v abstraktnejši	C
renesanse grškega slovstva v 1. in 2. stoletju po	Kr.	Kljub preokretu v njegovem življenju ga glede	C
satirik Menip iz Gadare je živel v 3. stoletju pr.	Kr.	).Pisal je v elegantno preprostem jeziku in stilu	C
najpomembnejši grški zgodovinar s konca 2. stoletja po	Kr.	in prve polovice 3., po rodu iz premožne senatorske	C
od 36. do 54. (obdobje od leta 68 do 10 pr.	Kr.	, 36. knjiga je na začetku poškodovana), od 55	C
poškodovana), od 55. do 60. knjige (od leta 9 pr.	Kr.	do 46 po Kr.) so ohranjeni obširni fragmenti	C
55. do 60. knjige (od leta 9 pr. Kr. do 46 po	Kr.	) so ohranjeni obširni fragmenti, medtem ko se	C
Oktavijanovih ilirskih vojn v letih 35‐33 pr.	Kr.	Vojna, ki je bila zelo krvava, je bila usmerjena	C
vsebuje dogodke zadnje tretjine leta 29 pr.	Kr.	, zavzemata dva govora, ki ju v obliki antitetične	C
Velleius Paterculus) je bil rojen okoli 20 pr.	Kr.	v Kapui, v družini rimskih vitezov, kjer je	C
sam pa je bil na prelomu 1. stoletja pr. in po	Kr.	vojaški tribun (tribuni, bilo jih je šest, so	C
(praefectus equitum), med leti 4 in 12 po	Kr.	pa je bil pod Tiberijem legijski poveljnik v	C
popisana zelo na kratko, šele z letom 49 pr.	Kr.	postane njegova pripoved izčrpnejša.Začne torej	C
se začenja z uničenjem Kartagine leta 146 pr.	Kr.	, kar je Velej, podobno kot Salustij, smatral	C
Flavij Arijan je bil rojen leta 85 ali 90 po	Kr.	v maloazijskem mestu Nikomediji, kjer je postal	C
pregled Aleksandrovega življenja (356‐323 pr.	Kr.	).Anabasis se začne leta 336, ko je Aleksander	C
tudi Kalistenova zgodovina. Od 4. stoletja pr.	Kr.	do 4. stoletja po Kr. se je zvrstilo še veliko	C
zgodovina. Od 4. stoletja pr. Kr. do 4. stoletja po	Kr.	se je zvrstilo še veliko piscev o makedonskem	C
aleksandrijskega učenjaka iz 3. stoletja pr.	Kr.	, v največji meri pa Megastena, Jonca iz okoli	C
največji meri pa Megastena, Jonca iz okoli 300 pr.	Kr.	, ki je šel v letih 302 do 291 kot poslanec večkrat	C
Flavij Delo Jožefa Flavija (1. stoletje po	Kr.	), najpomembnejšega judovskega zgodovinarja[511	C
treba poseči v čas nekoliko pred letom 1000 pr.	Kr.	Tedaj je Judom zavladal kralj David, ki je naredil	C
Prihajalo je do notranjih spopadov. Leta 63 pr.	Kr.	je rimski vojskovodja Pompej zavzel Jeruzalem	C
veličasten kot njegov izvirnik). Od leta 44 po	Kr.	dalje pa so zaradi nemirnih razmer začeli postavljati	C
visoke davke, in ko je Gesij Flor leta 66 po	Kr.	oplenil tempeljsko blagajno, je prišlo do velikega	C
Bližnjem vzhodu, tako da se je v 1. stoletju po	Kr.	v Palestini nasploh govoril aramejski dialekt	C
države po makabejskem uporu v 2. stoletju pr.	Kr.	, pa tudi pod Rimljani so palestinski Judje še	C
Judov v diaspori je v 3. in 2. stoletju pr.	Kr.	nastal v Aleksandriji grški prevod Stare zaveze	C
grščine, tako da je bila med 2. stoletjem pr.	Kr.	in 2. stoletjem po Kr. napisana vrsta judovskih	C
med 2. stoletjem pr. Kr. in 2. stoletjem po	Kr.	napisana vrsta judovskih del v tem jeziku.V	C
judovski filozof Filon iz Aleksandrije (30 pr.	Kr.	‐45 po Kr.) je npr. apliciral antično, zlasti	C
filozof Filon iz Aleksandrije (30 pr. Kr.‐45 po	Kr.	) je npr. apliciral antično, zlasti srednjeplatonsko	C
pisec se je pojavil že konec 3. stoletja pr.	Kr.	‐, tragedija, epika); 2. dela v grškem jeziku	C
1994). Jožef se je rodil leta 37 ali 38 po	Kr.	v aristokratski duhovniški družini v Jeruzalemu	C
povečal ugled judovstva. Umrl je po letu 100 po	Kr.	Flavij_Jozef.tif Njegov materni jezik je bila	C
kar pri stvarjenju in zaključi z letom 66 po	Kr.	Nastopa kot judovski apologet, katerega namen	C
zgodovino, ki sta ju v začetku 3. stoletja pr.	Kr.	napisala Babilonec Berosos in Egipčan Maneton	C
pa poroča krščanski pisec iz 4. stoletja po	Kr.	Sulpicij Sever, ki naj bi se naslanjal na izgubljeni	C
Iulius Caesar) se je rodil okoli leta 100 pr.	Kr.	v rimski plemiški družini.[521] V politiki se	C
Ciceronov spis o njegovem konzulatu leta 63 pr.	Kr.	, ki ga je poslal Pozejdoniju in po lastnih besedah	C
mestih prehodne plitvine.« Marca leta 58 pr.	Kr.	so se skupaj s sosednjimi plemeni zbrali ob	C
govornik in prozni pisec, se je rodil leta 106 pr.	Kr.	v viteški (ordo equester) družini v Arpinu	C
dialog v treh knjigah, postavljen v leto 91 pr.	Kr.	; sogovorniki so znane rimske osebnosti, npr	C
pozdrav! L. 698 po ustanovitvi Rima [56 pr.	Kr.	]. 1 O tem sem se s teboj pogosto poskušal pogovo	C
Salustij.tif Salustij se je rodil leta 86 pr.	Kr.	v sabinskem mestu Amiternu v osrčju Apeninov	C
kvestorja in bil sprejet v senat; leta 52 pr.	Kr.	ga srečamo v vlogi ljudskega tribuna.Ob tem	C
dogodke (in njihovo ozadje) med leti 64‐63 pr.	Kr.	, namreč zaroto Lucija Sergija Katiline, moža	C
senat naposled prisilila, da je leta 111 pr.	Kr.	proti Jugurti začel vojno, ki pa je zaradi podkupljivosti	C
vendar pa je le-to začel šele v letu 78 pr.	Kr.	in jo je časovno navezal na zgodovino Lucija	C
začel z dogodki po Sulovi smrti leta 78 pr.	Kr.	in do svoje smrti v petih knjigah obdelal snov	C
današnja Padova) v Cisalpinski Galiji leta 59 pr.	Kr.	in umrl prav tam leta 17 po Kr.[583] Patavij	C
leta 59 pr. Kr. in umrl prav tam leta 17 po	Kr.	[583] Patavij je že v antiki slovel po svoji	C
verjetno začel pisati med letoma 27 in 25 pr.	Kr.	in se z njim ukvarjal vse do smrti.Prav to delo	C
antike, danes žal izgubljen. Že v 1. stoletju po	Kr.	je namreč nastal prvi povzetek zgodovine, poleg	C
pentada, ki jo je avtor dokončal okoli leta 26 pr.	Kr.	): opis legendarne ustanovitve mesta, obdobje	C
obdobje republike do galskega vdora 386 pr.	Kr.	; 6‐15 (dekada, ki jo je avtor dokončal	C
dekada, ki jo je avtor dokončal okoli 24 pr.	Kr.	): ohranjene so le knjige 6‐10, ki opisujejo	C
ki opisujejo vojne s Samniti do leta 295 pr.	Kr.	; po periohah sodeč je ostalih pet knjig opisovalo	C
s Pirom; 16‐30 (dokončane okoli leta 19 pr.	Kr.	): v knjigah 16‐20, o katerih moramo zopet sklepati	C
punska vojna; 31‐45 (dokončane okoli leta 14 pr.	Kr.	): te knjige so v celoti ohranjene ‐ opisujejo	C
prodiranje Rima na vzhod med leti 201‐167 pr.	Kr.	; knjige 31‐35 opisujejo vojne z Makedonijo,	C
makedonsko vojno, v kateri so Rimljani leta 168 pr.	Kr.	odločilno porazili makedonsko kraljestvo.Rim	C
do izbruha zavezniške vojne v letih 90‐88 pr.	Kr.	;[587] knjige 71‐90 so opisovale obdobje	C
z odločilnim spopadom pri Akciju leta 31 pr.	Kr.	133. knjiga sega do Antonijeve in Kleopatrine	C
opisujejo obdobje Avgustove vladavine do leta 9 pr.	Kr.	Delo je avtor, kot že rečeno, morda (naknadno	C
Rodil se je domnevno leta 53 ali leta 55 po	Kr.	Njegov rodni kraj ostaja neznanka; domneva se	C
Trajanom (vladal 98‐117); med letoma 112 in 114 po	Kr.	je bil prokonzul v provinci Azija.Umrl je po	C
piscev, glavni vir za zgodovino 1. stoletja po	Kr.	in pomemben za raziskovalce latinskega jezika	C
vzroka si je Katon starejši (3.‐2. stoletje pr.	Kr.	) tudi lahko privoščil, da v svojo zgodovino	C
latinski avtorji, tako Kurcij Ruf v 1. stoletju po	Kr.	Druga spodbuda za biografsko zgodovinopisje	C
zgodovinopisja začenja Salustij v 1. stoletju pr.	Kr.	, osredotočanje na posamezno osebnost vidimo	C
pri Veleju Paterkulu (1. stoletje pr. in po	Kr.	), zlasti v obravnavi Tiberija, in v prvih šestih	C
knjigah Tacitovih Analov (1.‐2. stoletje po	Kr.	). Drugačno vrsto biografskega zgodovinopisja	C
rimskega cesarstva v začetku 2. stoletja po	Kr.	uvedel Svetonij. Politično-vojaškim dogodkom	C
predstavnik je bil učenjak Varon (1. stoletje pr.	Kr.	).Svetonijeva inovacija je bila v tem, da je	C
njima je izpostavil že Polibij v 2. stoletju pr.	Kr.	, na več mestih jo omenja Plutarh.Njen namen	C
Enkomij je razvil Izokrat v 4. stoletju pr.	Kr.	s panegiričnim spisom Evagora; med obema zvrstema	C
biografije najprej pri Herodotu v 5. stoletju pr.	Kr.	Herodot že kaže razne značilnosti kasnejše zvrsti	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani