nova beseda iz Slovenije
izvirna predloga je verjetno iz 4. stoletja po | Kr. | , vsebuje pa podatke iz 1. in 2. stoletja) in | C |
bil zgodovinar iz prve polovice 1. stoletja po | Kr. | , katerega delo je ohranjeno le v nekaj fragmentih | C |
je v Abrahamovem letu 1968 (tj. letu 49 pr. | Kr. | ) zaslovel Diodor iz Sicilije, pisec grške zgodovine | C |
Argiriju (Argyrium) verjetno okoli 90 pr. | Kr. | (1,4,4).Misel o pisanju univerzalne zgodovine | C |
zbirati vsaj v 180. olimpiadi (60/59‐57/56 pr. | Kr. | ), v času katere je obiskal Egipt in bil priča | C |
uboja svete mačke (1,44,1). Vsaj leta 56 pr. | Kr. | je začel s pisanjem, kar je razvidno iz prve | C |
Aleksandrovo osvojitev Egipta pa datira v leto 331 pr. | Kr. | (17,49).Za pisanje zgodovine je potreboval 30 | C |
1,4,1), delo pa je končal pred letom 30 pr. | Kr. | , ko je Oktavijan osvojil Egipt, ker tega ne | C |
kolonijo«. Oktavijan je to napravil leta 36 pr. | Kr. | ali malo pozneje, ko je bil poražen v pomorski | C |
vprašanja. V desetih letih od 70 do 60 pr. | Kr. | je bil priča silni ekspanziji rimske države | C |
pripisati njemu, ne Diodorju. Za obdobje 323‐302 pr. | Kr. | je Diodor glavni literarni vir.Za dobo diadohov | C |
začel z mitično dobo, končal pa z letom 60 pr. | Kr. | Prvih šest knjig je obsegalo obdobje pred trojansko | C |
40.) pa 3., 2. in 1. stoletje do leta 60 pr. | Kr. | , čeprav je mogoče iz nekaterih podatkov sklepati | C |
sklepati, da je želel končati z letom 45. pr. | Kr. | Ber08.doc-1323 http://www.ilirika.si | C |
kritik in zgodovinar, je bil rojen okoli 60 pr. | Kr. | v Halikarnasu (Romaiké archaiología 1,8,4 | C |
družini. Od srede 187. olimpijade (30/29 pr. | Kr. | ) je živel v Rimu, kamor se je še kot mladenič | C |
je bil Kvint Elij Tuberon (konzul leta 11 pr. | Kr. | ), pisec Analov, ki mu je Dionizij posvetil | C |
Klavdija Nerona in Kalpurnija Pizona leta 7 pr. | Kr. | (1,3,4), v sedmi knjigi (70,2) pa se sklicuje | C |
ohranjenih je prvih enajst knjig (do 441 pr. | Kr. | , enajsta je ohranjena pomanjkljivo), od drugih | C |
branjem klasičnih avtorjev 5. in 4. stoletja pr. | Kr. | Zanj ni bil pomemben zgolj stil, temveč tudi | C |
zgodovinarju antoninskega obdobja (2. stoletje po | Kr. | ) je v modernem zgodovinopisju do druge svetovne | C |
torej do konca zveze (verjetno do 1. jan. 32 pr. | Kr. | ) Marka Antonija in Oktavijana (Lepid je bil | C |
živeli v zavesti grškega človeka v 2. stoletju po | Kr. | , se natančno ne ve, gotovo pa v abstraktnejši | C |
renesanse grškega slovstva v 1. in 2. stoletju po | Kr. | Kljub preokretu v njegovem življenju ga glede | C |
satirik Menip iz Gadare je živel v 3. stoletju pr. | Kr. | ).Pisal je v elegantno preprostem jeziku in stilu | C |
najpomembnejši grški zgodovinar s konca 2. stoletja po | Kr. | in prve polovice 3., po rodu iz premožne senatorske | C |
od 36. do 54. (obdobje od leta 68 do 10 pr. | Kr. | , 36. knjiga je na začetku poškodovana), od 55 | C |
poškodovana), od 55. do 60. knjige (od leta 9 pr. | Kr. | do 46 po Kr.) so ohranjeni obširni fragmenti | C |
55. do 60. knjige (od leta 9 pr. Kr. do 46 po | Kr. | ) so ohranjeni obširni fragmenti, medtem ko se | C |
Oktavijanovih ilirskih vojn v letih 35‐33 pr. | Kr. | Vojna, ki je bila zelo krvava, je bila usmerjena | C |
vsebuje dogodke zadnje tretjine leta 29 pr. | Kr. | , zavzemata dva govora, ki ju v obliki antitetične | C |
Velleius Paterculus) je bil rojen okoli 20 pr. | Kr. | v Kapui, v družini rimskih vitezov, kjer je | C |
sam pa je bil na prelomu 1. stoletja pr. in po | Kr. | vojaški tribun (tribuni, bilo jih je šest, so | C |
(praefectus equitum), med leti 4 in 12 po | Kr. | pa je bil pod Tiberijem legijski poveljnik v | C |
popisana zelo na kratko, šele z letom 49 pr. | Kr. | postane njegova pripoved izčrpnejša.Začne torej | C |
se začenja z uničenjem Kartagine leta 146 pr. | Kr. | , kar je Velej, podobno kot Salustij, smatral | C |
Flavij Arijan je bil rojen leta 85 ali 90 po | Kr. | v maloazijskem mestu Nikomediji, kjer je postal | C |
pregled Aleksandrovega življenja (356‐323 pr. | Kr. | ).Anabasis se začne leta 336, ko je Aleksander | C |
tudi Kalistenova zgodovina. Od 4. stoletja pr. | Kr. | do 4. stoletja po Kr. se je zvrstilo še veliko | C |
zgodovina. Od 4. stoletja pr. Kr. do 4. stoletja po | Kr. | se je zvrstilo še veliko piscev o makedonskem | C |
aleksandrijskega učenjaka iz 3. stoletja pr. | Kr. | , v največji meri pa Megastena, Jonca iz okoli | C |
največji meri pa Megastena, Jonca iz okoli 300 pr. | Kr. | , ki je šel v letih 302 do 291 kot poslanec večkrat | C |
Flavij Delo Jožefa Flavija (1. stoletje po | Kr. | ), najpomembnejšega judovskega zgodovinarja[511 | C |
treba poseči v čas nekoliko pred letom 1000 pr. | Kr. | Tedaj je Judom zavladal kralj David, ki je naredil | C |
Prihajalo je do notranjih spopadov. Leta 63 pr. | Kr. | je rimski vojskovodja Pompej zavzel Jeruzalem | C |
veličasten kot njegov izvirnik). Od leta 44 po | Kr. | dalje pa so zaradi nemirnih razmer začeli postavljati | C |
visoke davke, in ko je Gesij Flor leta 66 po | Kr. | oplenil tempeljsko blagajno, je prišlo do velikega | C |
Bližnjem vzhodu, tako da se je v 1. stoletju po | Kr. | v Palestini nasploh govoril aramejski dialekt | C |
države po makabejskem uporu v 2. stoletju pr. | Kr. | , pa tudi pod Rimljani so palestinski Judje še | C |
Judov v diaspori je v 3. in 2. stoletju pr. | Kr. | nastal v Aleksandriji grški prevod Stare zaveze | C |
grščine, tako da je bila med 2. stoletjem pr. | Kr. | in 2. stoletjem po Kr. napisana vrsta judovskih | C |
med 2. stoletjem pr. Kr. in 2. stoletjem po | Kr. | napisana vrsta judovskih del v tem jeziku.V | C |
judovski filozof Filon iz Aleksandrije (30 pr. | Kr. | ‐45 po Kr.) je npr. apliciral antično, zlasti | C |
filozof Filon iz Aleksandrije (30 pr. Kr.‐45 po | Kr. | ) je npr. apliciral antično, zlasti srednjeplatonsko | C |
pisec se je pojavil že konec 3. stoletja pr. | Kr. | ‐, tragedija, epika); 2. dela v grškem jeziku | C |
1994). Jožef se je rodil leta 37 ali 38 po | Kr. | v aristokratski duhovniški družini v Jeruzalemu | C |
povečal ugled judovstva. Umrl je po letu 100 po | Kr. | Flavij_Jozef.tif Njegov materni jezik je bila | C |
kar pri stvarjenju in zaključi z letom 66 po | Kr. | Nastopa kot judovski apologet, katerega namen | C |
zgodovino, ki sta ju v začetku 3. stoletja pr. | Kr. | napisala Babilonec Berosos in Egipčan Maneton | C |
pa poroča krščanski pisec iz 4. stoletja po | Kr. | Sulpicij Sever, ki naj bi se naslanjal na izgubljeni | C |
Iulius Caesar) se je rodil okoli leta 100 pr. | Kr. | v rimski plemiški družini.[521] V politiki se | C |
Ciceronov spis o njegovem konzulatu leta 63 pr. | Kr. | , ki ga je poslal Pozejdoniju in po lastnih besedah | C |
mestih prehodne plitvine.« Marca leta 58 pr. | Kr. | so se skupaj s sosednjimi plemeni zbrali ob | C |
govornik in prozni pisec, se je rodil leta 106 pr. | Kr. | v viteški (ordo equester) družini v Arpinu | C |
dialog v treh knjigah, postavljen v leto 91 pr. | Kr. | ; sogovorniki so znane rimske osebnosti, npr | C |
pozdrav! L. 698 po ustanovitvi Rima [56 pr. | Kr. | ]. 1 O tem sem se s teboj pogosto poskušal pogovo | C |
Salustij.tif Salustij se je rodil leta 86 pr. | Kr. | v sabinskem mestu Amiternu v osrčju Apeninov | C |
kvestorja in bil sprejet v senat; leta 52 pr. | Kr. | ga srečamo v vlogi ljudskega tribuna.Ob tem | C |
dogodke (in njihovo ozadje) med leti 64‐63 pr. | Kr. | , namreč zaroto Lucija Sergija Katiline, moža | C |
senat naposled prisilila, da je leta 111 pr. | Kr. | proti Jugurti začel vojno, ki pa je zaradi podkupljivosti | C |
vendar pa je le-to začel šele v letu 78 pr. | Kr. | in jo je časovno navezal na zgodovino Lucija | C |
začel z dogodki po Sulovi smrti leta 78 pr. | Kr. | in do svoje smrti v petih knjigah obdelal snov | C |
današnja Padova) v Cisalpinski Galiji leta 59 pr. | Kr. | in umrl prav tam leta 17 po Kr.[583] Patavij | C |
leta 59 pr. Kr. in umrl prav tam leta 17 po | Kr. | [583] Patavij je že v antiki slovel po svoji | C |
verjetno začel pisati med letoma 27 in 25 pr. | Kr. | in se z njim ukvarjal vse do smrti.Prav to delo | C |
antike, danes žal izgubljen. Že v 1. stoletju po | Kr. | je namreč nastal prvi povzetek zgodovine, poleg | C |
pentada, ki jo je avtor dokončal okoli leta 26 pr. | Kr. | ): opis legendarne ustanovitve mesta, obdobje | C |
obdobje republike do galskega vdora 386 pr. | Kr. | ; 6‐15 (dekada, ki jo je avtor dokončal | C |
dekada, ki jo je avtor dokončal okoli 24 pr. | Kr. | ): ohranjene so le knjige 6‐10, ki opisujejo | C |
ki opisujejo vojne s Samniti do leta 295 pr. | Kr. | ; po periohah sodeč je ostalih pet knjig opisovalo | C |
s Pirom; 16‐30 (dokončane okoli leta 19 pr. | Kr. | ): v knjigah 16‐20, o katerih moramo zopet sklepati | C |
punska vojna; 31‐45 (dokončane okoli leta 14 pr. | Kr. | ): te knjige so v celoti ohranjene ‐ opisujejo | C |
prodiranje Rima na vzhod med leti 201‐167 pr. | Kr. | ; knjige 31‐35 opisujejo vojne z Makedonijo, | C |
makedonsko vojno, v kateri so Rimljani leta 168 pr. | Kr. | odločilno porazili makedonsko kraljestvo.Rim | C |
do izbruha zavezniške vojne v letih 90‐88 pr. | Kr. | ;[587] knjige 71‐90 so opisovale obdobje | C |
z odločilnim spopadom pri Akciju leta 31 pr. | Kr. | 133. knjiga sega do Antonijeve in Kleopatrine | C |
opisujejo obdobje Avgustove vladavine do leta 9 pr. | Kr. | Delo je avtor, kot že rečeno, morda (naknadno | C |
Rodil se je domnevno leta 53 ali leta 55 po | Kr. | Njegov rodni kraj ostaja neznanka; domneva se | C |
Trajanom (vladal 98‐117); med letoma 112 in 114 po | Kr. | je bil prokonzul v provinci Azija.Umrl je po | C |
piscev, glavni vir za zgodovino 1. stoletja po | Kr. | in pomemben za raziskovalce latinskega jezika | C |
vzroka si je Katon starejši (3.‐2. stoletje pr. | Kr. | ) tudi lahko privoščil, da v svojo zgodovino | C |
latinski avtorji, tako Kurcij Ruf v 1. stoletju po | Kr. | Druga spodbuda za biografsko zgodovinopisje | C |
zgodovinopisja začenja Salustij v 1. stoletju pr. | Kr. | , osredotočanje na posamezno osebnost vidimo | C |
pri Veleju Paterkulu (1. stoletje pr. in po | Kr. | ), zlasti v obravnavi Tiberija, in v prvih šestih | C |
knjigah Tacitovih Analov (1.‐2. stoletje po | Kr. | ). Drugačno vrsto biografskega zgodovinopisja | C |
rimskega cesarstva v začetku 2. stoletja po | Kr. | uvedel Svetonij. Politično-vojaškim dogodkom | C |
predstavnik je bil učenjak Varon (1. stoletje pr. | Kr. | ).Svetonijeva inovacija je bila v tem, da je | C |
njima je izpostavil že Polibij v 2. stoletju pr. | Kr. | , na več mestih jo omenja Plutarh.Njen namen | C |
Enkomij je razvil Izokrat v 4. stoletju pr. | Kr. | s panegiričnim spisom Evagora; med obema zvrstema | C |
biografije najprej pri Herodotu v 5. stoletju pr. | Kr. | Herodot že kaže razne značilnosti kasnejše zvrsti | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |