nova beseda iz Slovenije
Dečkova mama je pripomnila: “S tem se mormo dons | kr | sprjaznt.Otroci so zmer bol modern.” | A |
kva - de mam lena jetra. Jest se pa pr seb | kr | naprej sprašujem: koko ma lohk člouk jetra lena | A |
Macdonaldov kmetijski koledar, po mojem dnar | kr | sam leti v žep.Zakva ne probaš napisat neki | A |
Ste videl, kašno sramoto mi je nakopu? | Kr | glejte me, bog mi pomagi, če ne bom te barabe | A |
prihodnost?” Skozi hlipanje se je oglasila Leela: “ | Kr | naprej mu dopovedujem, de bi lohk postal pundit | A |
so jih tako pogosto uničevali. Leta 411 pr. | Kr. | so v Atenahsežgali dela Protagorasa, leta 168 | B |
48 . / sežgali dela Protagorasa, leta 168 pr. | Kr. | so Makabejci požgali judovsko knjižnico v Jeruzalemu | B |
sčasoma res potisnejo v eno samo tesno strugo. C. | kr. | šole so bile že prvotno ustanovljene za posel | B |
prvotno ustanovljene za posel, da vzgajajo c. | kr. | uradnike; ne vzgojé pa niti takih ne, temveč | B |
uradnike; ne vzgojé pa niti takih ne, temveč le c. | kr. | pisalne stroje.Mladenič napravi maturo, je do | B |
MINISTERIALNA KOMISIJA“ Prejel sem povabilo od c. | kr. | deželne vlade, da naj se dné 14. marca ob desetih | B |
váse zatohlo soparico (kajti za poslopje c. | kr. | vlade je premoga v obilici) ter čakali.Čakali | B |
(Francija), iz obdobja okoli 25.000 let pr. | Kr. | 9 Panterja z rogom izobilja pa najdemo tudi | B |
obdobja srednji Aurignacien (30.000‒16.000 pr. | Kr. | ), iz stare kamene dobe.Gre v tem primeru za | B |
Çatal Hüyuk in Hacilar v Anatoliji (ok. 6500 pr. | Kr. | ), ki predstavljata poleg Jerihe prvo poznano | B |
šminke iz mesta Hierakonpolis (ok. 3000 pr. | Kr. | ).Panterjeva koža okoli bokov je bila tedaj znak | B |
5 . / . / stran 15 . / Tebah (14. stol. pr. | Kr. | ) panter pogosto spremlja boga Ozirisa, ki ga | B |
simboli visoke kulture v Mikenah (ok. 1400 pr. | Kr. | ).V kraljevih grobovih iz tega obdobja so našli | B |
predhelenističnega obdobja (do 6. stol. pr. | Kr. | ).V mitu o boginji-materi Cibeli, kasnejši rimski | B |
zastrašenega, na vazah iz Korinta (7. in 6. stol. pr. | Kr. | ).13 Od konca 6. stol. pr. Kr. izhajajo tudi | B |
stol. pr. Kr.).13 Od konca 6. stol. pr. | Kr. | izhajajo tudi panterjeve upodobitve na zlatih | B |
Kelermesu na severni strani Kavkaza (6. stol. pr. | Kr. | ).Očitno ne gre le za maloazijski in grški simbol | B |
veseljačenja in nad njim dva panterja (ok. 400 pr. | Kr. | ).16 Za časa Rimljanov spremlja panter vedno | B |
o živalih »Peri zoon historia« (4. stol. pr. | Kr. | ) imenuje Aristotel panterja »pardel« in pravi | B |
panterja, Korint (slikar panterjev, 7. stol. pr. | Kr. | ) ‒ muzej v Egini. 17 Brockhaus′ Konversations | B |
kažejo zgodbe o panterju v prvih stoletjih po | Kr. | , češ da ima panter rad vino.Zato pripoveduje | B |
tega noriške upodobitve panterja v 2. stol. po | Kr. | 19 Nadrobnejša merila za takšno uvrščanje | B |
Rimljanih. To pa se je zgodilo šele leta 16 pr. | Kr. | in šele okoli leta 45 po Kr. je postala dežela | B |
šele leta 16 pr. Kr. in šele okoli leta 45 po | Kr. | je postala dežela tudi prava pokrajina Rimskega | B |
dozdevnih Germanov. Ti so nekako v 4. stol. pr. | Kr. | dospeli v Norik in nadvladali tamkajšnje ilirsko | B |
Veneti, ki so proti koncu 2. tisočletja pr. | Kr. | prispeli iz Paflagonije, pokrajine v Mali Aziji | B |
prišli verjetno že proti koncu 2. tisočletja pr. | Kr. | v Vzhodno Evropo in se odtod razselili še drugam | B |
To pa je ravno na začetku 1. tisočletja pr. | Kr. | V tistem času (9.‒5. stol. pr. Kr.) vzklije in | B |
tisočletja pr. Kr. V tistem času (9.‒5. stol. pr. | Kr. | ) vzklije in traja železna doba.28 In njeno | B |
so prišli Kelti v Norik šele v 4. stol. pr. | Kr. | , potem niso mogli biti oni nosilci Hallstatta | B |
najbrž dospeli že na začetku 1. tisočletja pr. | Kr. | iz Paflagonije in da se ta nahaja poleg Frigije | B |
čuvar zlata, prav tako v Skitiji (6. stol. pr. | Kr. | ). V zgodnjekrščanskih prispodobah pa simbolizira | B |
in svete kamne4 pozna že ok. 2600 let pr. | Kr. | kultura Minojcev na Kreti.Poznajo jih druge | B |
ta kultura oblikovala že v 5. tisočletju pr. | Kr. | Pojav pluga je dognan že v 3. tisočletju.51 | B |
bil v vzhodnih Alpah Norik (9.‒5. stol. pr. | Kr. | ).54 ‒Tudi v tem primeru se torej postavlja | B |
izkopaninami stare železne (Hallstatt, po 9. stol. pr. | Kr. | ) in kasnejših obdobji, prav do tega stoletja | B |
Mezopotamije, Egipta in Kitajske nekaj tisoč let pr. | Kr. | in zatem pri Indijcih, Grkih in Rimljanih nekaj | B |
Indijcih, Grkih in Rimljanih nekaj sto let pr. | Kr. | pa nam simbolika nevidnega predstavlja mogočen | B |
našli čelade z bivolovimi rogovi iz 9. stol. pr. | Kr. | , ki so očitno bojna znamenja, ostanek prvotnega | B |
znamenj že stari Babilonci v drugem tisočletju pr. | Kr. | Vendar ga ne upodabljajo naravno, temveč kot | B |
npr. astronom Arat iz Cilicije v 3. stol. pr. | Kr. | , brez ribjega repa.Grški astronom in geograf | B |
v katerem je bil spočet cesar Avgust (63 pr. | Kr. | ), zato je v astrološko-geografskem pomenu veljal | B |
svojem delu De re Rustica (II, 3), 1. stol. pr. | Kr. | V svojem delu navaja, kar pravi Cato (3./2 | B |
(Capricornus), 1929 (Steinbock). stol. pr. | Kr. | ): da živijo v deželi Sabincev, na gorah Sauracte | B |
svojih navedbah pisatelj Plinij v 1. stol. po | Kr. | , ki je bil doma iz Alpski kozorog mesta Como | B |
kozorog nima. Omenja ga že Homer (9 stol. pr. | Kr. | ) in pravi, da je bil iz njegovega roga narejen | B |
kozorogu poroča pozneje Aristotel (4. stol. pr. | Kr. | ).V svoji Historia animalium (IX, 6) omenja pasanga | B |
motiv kakor v Zlatorogu. In to v 4. stol. pr. | Kr. | ! Podobno navaja tudi znani Filostrat v 3. | B |
navaja tudi znani Filostrat v 3. stol. pr. | Kr. | V svojem delu Heroicus pravi: »Kozorog zaužije | B |
Presenetljiva je navedba, ki jo v 2. stol. pr. | Kr. | podaja Diogenijan (V, 49) iz Herakleje v Pontu | B |
ali pa za naseljene kozoroge. V 2. stol. po | Kr. | nam spet o (grškem) kozorogu poroča Opijan | B |
pozni bronasti dobi, ob koncu 13. stol. pr. | Kr. | , razselilo po Evropi z območja današnje Lužice | B |
Bologni) . / . / stran 55 . / okoli 600 pr. | Kr. | Med najlepšimi najdbami iz te kulture sta znameniti | B |
kulture sta znameniti situla Certosa (ok. 500 pr. | Kr. | ) in situla Arnoaldi (ok. 400 pr. Kr.), na katerih | B |
500 pr. Kr.) in situla Arnoaldi (ok. 400 pr. | Kr. | ), na katerih pa ne najdemo upodobitev kozoroga | B |
izhaja znamenita situla Benvenuti (ok. 500 pr. | Kr. | ). Okras na njenem obodu kaže sicer na vplive | B |
krog, kakor smo ga omenili, kaže v 5. stol. pr. | Kr. | na neko umetnost; ljudstvo tega območja je imelo | B |
meander. Mlajša železna doba po letu 400 pr. | Kr. | , njeni nosilci so Kelti, nam ni zapustila značilnih | B |
je imel Mojzes »rogato obličje« (ok. 1250 pr. | Kr. | ), ko se je po srečanju z Bogom vrnil z gore | B |
deli izhajajo že izpred prvega tisočletja pr. | Kr. | V tem epu nastopa sončni konj z zlatimi rogovi | B |
To zgodbo navaja že Pindar v 5. stol. pr. | Kr. | in za njim približno ob istem času tudi slavni | B |
tudi slavni Evripid; kasneje, v 2. stol pr. | Kr. | tudi Apolodor.Kot uvod v Herkulovo zgodbo | B |
lovu na zlatorogo košuto nam v 3. stol. pr. | Kr. | poroča tudi Kalimah o boginji Artemidi, ki | B |
Kavkaza: Kipec bronastega kozoroga, ok. 1200 pr. | Kr. | Vse svete ali čudežne živali v bajeslovju indoevro | B |
bronasti in stari železni dobi (ok. 1000 pr. | Kr. | ) in da traja vse do 12. oziroma do 14. stol | B |
da traja vse do 12. oziroma do 14. stol. po | Kr. | Iz upodobitev jelena, iz katerih omenjeni izvaja | B |
upodobitvah na situlah iz začetka 5. stol. pr. | Kr. | povsem prevladujejo jeleni in kozorogi, in sicer | B |
pisatelj in učenjak Aristotel (4. stol. pr. | Kr. | ) v zgodbi o grškem kozorogu, rekoč, da divje | B |
rastline natančno gre. V naslednjem, 3. stol. pr. | Kr. | omenja to čudežno rastlino tudi Antigon Karist | B |
kot pisec čudovitih zgodb. In v 1. stol. pr. | Kr. | v svoji De natura deorum (II 50, 126) tudi znani | B |
epu Eneida (XII, 412). Zatem v 1. stol. po | Kr. | pa tudi znameniti Plutarh v svoji razpravi | B |
pasno spono iz najdišča Este (5.14. stol. pr. | Kr. | ) s podobo kozoroga (Zlatoroga?) v sredini, ki | B |
uvrstili v obdobje vsaj deset tisoč let pr. | Kr. | , pomeni obenem tudi prelomnico v človekovem | B |
razodeval ljudstvu svojo voljo. Leta 219 pr. | Kr. | je bila Dodona opustošena in češčenje njenega | B |
upodobitev v grobnici v pokrajini Santung, 167 pr. | Kr. | ).Hindujska Indija si vesoljsko drevo predstavlja | B |
katerih je eden ohranjen iz časa ok. 2800 let pr. | Kr. | Pod imenom »kiškanu« 16 Enciclopedia delle Religio | B |
omenjajo, pa izhajajo vendarle že iz 4. stol. pr. | Kr. | Največ pozornosti ji je posvetil grški pisec | B |
rimski pisci omenjajo lipo (tilia) v 1. stol. pr. | Kr. | in povzemajo svoja poročila večinoma iz Teofrasta | B |
Sagittarius se pojavlja že pred letom 1000 pr. | Kr. | v bajeslovju Babiloncev.38 Z Vzhoda izhajajo | B |
mnogo bolj poznana. Herodot (5. stol. pr. | Kr. | ) sam nam poroča, da so Eneri, skitski rod, prerokovali | B |
Veneti ali Vendi in sicer že v 1. tisočl. pr. | Kr. | Kot nam še danes pričajo mnoga imena, je njihovo | B |
območje so, kot vemo, zasedli v 4. stol. pr. | Kr. | Kelti, za njimi pa v 1. stol. pr. Kr. Rimljani | B |
stol. pr. Kr. Kelti, za njimi pa v 1. stol. pr. | Kr. | Rimljani.Večina zgodovinarjev sprejema brez | B |
jo srečamo tudi v Knososu na Kreti (1550 pr. | Kr. | ).Pa tudi potem pri Grkih, pri Izraelcih za časa | B |
ilirskega kralja po imenu Genthius (+ 167 pr. | Kr. | ), ki naj bi jo priporočil kot sredstvo proti | B |
že starogrški pisec Teofrast (4. stol. pr. | Kr. | ), ki pravi, da spada »Diós anthos« med tistih | B |
Teofrasta očitno tudi Plinij st. (1. stol. pr. | Kr. | ), ki ga naziva »Iovis flos« (Jupitrov cvet) | B |
cvet), ter Atenej (Athenaios, 2./3. stol. po | Kr. | ).17 Vendar pa v njunem času nageljna na | B |
začetki še v mlajšo kameno dobo (4000-1800 pr. | Kr. | ), ko se razširijo simbolični krasni motivi, | B |
še iz stare kamene dobe (vsaj od 30.000 pr. | Kr. | ), zastopane še zlasti 41 K.Woermann, Geschichte | B |
trakasti keramiki (predindoevropska) po 4000 pr. | Kr. | , zatem v vrvičasti keramiki (indoevropska) ter | B |
se na posodah Lužiške kulture (13. stol. pr. | Kr. | ); to posodo s starejšim imenom nazivajo še | B |
kulture Nordijskega brona (pribl. po 9. stol. pr. | Kr. | ), kjer je spirala nedvomno znamenje sonca in | B |
vstajenjih mrtvih v drugi Knjigi kraljev (2 | Kr | 4, 31-37: o Šunemkinem sinu) in v vseh štirih | B |
sramota ni manjša. Filozof Diogenes (412-323 pr. | Kr. | ), ki ga uvrščajo med cinike, je o tem približevanju | B |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |