nova beseda iz Slovenije

kr (101-200)


Dečkova mama je pripomnila: “S tem se mormo dons      kr      sprjaznt.Otroci so zmer bol modern.”   A
kva - de mam lena jetra. Jest se pa pr seb      kr      naprej sprašujem: koko ma lohk člouk jetra lena  A
Macdonaldov kmetijski koledar, po mojem dnar      kr      sam leti v žep.Zakva ne probaš napisat neki  A
Ste videl, kašno sramoto mi je nakopu?      Kr      glejte me, bog mi pomagi, če ne bom te barabe  A
prihodnost?” Skozi hlipanje se je oglasila Leela: “     Kr      naprej mu dopovedujem, de bi lohk postal pundit  A
so jih tako pogosto uničevali. Leta 411 pr.      Kr.      so v Atenahsežgali dela Protagorasa, leta 168  B
48 . / sežgali dela Protagorasa, leta 168 pr.      Kr.      so Makabejci požgali judovsko knjižnico v Jeruzalemu  B
sčasoma res potisnejo v eno samo tesno strugo. C.      kr.      šole so bile že prvotno ustanovljene za posel  B
prvotno ustanovljene za posel, da vzgajajo c.      kr.      uradnike; ne vzgojé pa niti takih ne, temveč  B
uradnike; ne vzgojé pa niti takih ne, temveč le c.      kr.      pisalne stroje.Mladenič napravi maturo, je do  B
MINISTERIALNA KOMISIJA“ Prejel sem povabilo od c.      kr.      deželne vlade, da naj se dné 14. marca ob desetih  B
váse zatohlo soparico (kajti za poslopje c.      kr.      vlade je premoga v obilici) ter čakali.Čakali  B
(Francija), iz obdobja okoli 25.000 let pr.      Kr.     9 Panterja z rogom izobilja pa najdemo tudi  B
obdobja srednji Aurignacien (30.000‒16.000 pr.      Kr.     ), iz stare kamene dobe.Gre v tem primeru za  B
Çatal Hüyuk in Hacilar v Anatoliji (ok. 6500 pr.      Kr.     ), ki predstavljata poleg Jerihe prvo poznano  B
šminke iz mesta Hierakonpolis (ok. 3000 pr.      Kr.     ).Panterjeva koža okoli bokov je bila tedaj znak  B
5 . / . / stran 15 . / Tebah (14. stol. pr.      Kr.     ) panter pogosto spremlja boga Ozirisa, ki ga  B
simboli visoke kulture v Mikenah (ok. 1400 pr.      Kr.     ).V kraljevih grobovih iz tega obdobja so našli  B
predhelenističnega obdobja (do 6. stol. pr.      Kr.     ).V mitu o boginji-materi Cibeli, kasnejši rimski  B
zastrašenega, na vazah iz Korinta (7. in 6. stol. pr.      Kr.     ).13 Od konca 6. stol. pr. Kr. izhajajo tudi  B
stol. pr. Kr.).13 Od konca 6. stol. pr.      Kr.      izhajajo tudi panterjeve upodobitve na zlatih  B
Kelermesu na severni strani Kavkaza (6. stol. pr.      Kr.     ).Očitno ne gre le za maloazijski in grški simbol  B
veseljačenja in nad njim dva panterja (ok. 400 pr.      Kr.     ).16 Za časa Rimljanov spremlja panter vedno  B
o živalih »Peri zoon historia« (4. stol. pr.      Kr.     ) imenuje Aristotel panterja »pardel« in pravi  B
panterja, Korint (slikar panterjev, 7. stol. pr.      Kr.     ) ‒ muzej v Egini. 17 Brockhaus′ Konversations  B
kažejo zgodbe o panterju v prvih stoletjih po      Kr.     , češ da ima panter rad vino.Zato pripoveduje  B
tega noriške upodobitve panterja v 2. stol. po      Kr.     19 Nadrobnejša merila za takšno uvrščanje  B
Rimljanih. To pa se je zgodilo šele leta 16 pr.      Kr.      in šele okoli leta 45 po Kr. je postala dežela  B
šele leta 16 pr. Kr. in šele okoli leta 45 po      Kr.      je postala dežela tudi prava pokrajina Rimskega  B
dozdevnih Germanov. Ti so nekako v 4. stol. pr.      Kr.      dospeli v Norik in nadvladali tamkajšnje ilirsko  B
Veneti, ki so proti koncu 2. tisočletja pr.      Kr.      prispeli iz Paflagonije, pokrajine v Mali Aziji  B
prišli verjetno že proti koncu 2. tisočletja pr.      Kr.      v Vzhodno Evropo in se odtod razselili še drugam  B
To pa je ravno na začetku 1. tisočletja pr.      Kr.     V tistem času (9.‒5. stol. pr. Kr.) vzklije in  B
tisočletja pr. Kr. V tistem času (9.‒5. stol. pr.      Kr.     ) vzklije in traja železna doba.28 In njeno  B
so prišli Kelti v Norik šele v 4. stol. pr.      Kr.     , potem niso mogli biti oni nosilci Hallstatta  B
najbrž dospeli že na začetku 1. tisočletja pr.      Kr.      iz Paflagonije in da se ta nahaja poleg Frigije  B
čuvar zlata, prav tako v Skitiji (6. stol. pr.      Kr.     ). V zgodnjekrščanskih prispodobah pa simbolizira  B
in svete kamne4 pozna že ok. 2600 let pr.      Kr.      kultura Minojcev na Kreti.Poznajo jih druge  B
ta kultura oblikovala že v 5. tisočletju pr.      Kr.     Pojav pluga je dognan že v 3. tisočletju.51  B
bil v vzhodnih Alpah Norik (9.‒5. stol. pr.      Kr.     ).54 ‒Tudi v tem primeru se torej postavlja  B
izkopaninami stare železne (Hallstatt, po 9. stol. pr.      Kr.     ) in kasnejših obdobji, prav do tega stoletja  B
Mezopotamije, Egipta in Kitajske nekaj tisoč let pr.      Kr.      in zatem pri Indijcih, Grkih in Rimljanih nekaj  B
Indijcih, Grkih in Rimljanih nekaj sto let pr.      Kr.      pa nam simbolika nevidnega predstavlja mogočen  B
našli čelade z bivolovimi rogovi iz 9. stol. pr.      Kr.     , ki so očitno bojna znamenja, ostanek prvotnega  B
znamenj že stari Babilonci v drugem tisočletju pr.      Kr.     Vendar ga ne upodabljajo naravno, temveč kot  B
npr. astronom Arat iz Cilicije v 3. stol. pr.      Kr.     , brez ribjega repa.Grški astronom in geograf  B
v katerem je bil spočet cesar Avgust (63 pr.      Kr.     ), zato je v astrološko-geografskem pomenu veljal  B
svojem delu De re Rustica (II, 3), 1. stol. pr.      Kr.     V svojem delu navaja, kar pravi Cato (3./2  B
(Capricornus), 1929 (Steinbock). stol. pr.      Kr.     ): da živijo v deželi Sabincev, na gorah Sauracte  B
svojih navedbah pisatelj Plinij v 1. stol. po      Kr.     , ki je bil doma iz Alpski kozorog mesta Como  B
kozorog nima. Omenja ga že Homer (9 stol. pr.      Kr.     ) in pravi, da je bil iz njegovega roga narejen  B
kozorogu poroča pozneje Aristotel (4. stol. pr.      Kr.     ).V svoji Historia animalium (IX, 6) omenja pasanga  B
motiv kakor v Zlatorogu. In to v 4. stol. pr.      Kr.     ! Podobno navaja tudi znani Filostrat v 3.  B
navaja tudi znani Filostrat v 3. stol. pr.      Kr.     V svojem delu Heroicus pravi: »Kozorog zaužije  B
Presenetljiva je navedba, ki jo v 2. stol. pr.      Kr.      podaja Diogenijan (V, 49) iz Herakleje v Pontu  B
ali pa za naseljene kozoroge. V 2. stol. po      Kr.      nam spet o (grškem) kozorogu poroča Opijan  B
pozni bronasti dobi, ob koncu 13. stol. pr.      Kr.     , razselilo po Evropi z območja današnje Lužice  B
Bologni) . / . / stran 55 . / okoli 600 pr.      Kr.     Med najlepšimi najdbami iz te kulture sta znameniti  B
kulture sta znameniti situla Certosa (ok. 500 pr.      Kr.     ) in situla Arnoaldi (ok. 400 pr. Kr.), na katerih  B
500 pr. Kr.) in situla Arnoaldi (ok. 400 pr.      Kr.     ), na katerih pa ne najdemo upodobitev kozoroga  B
izhaja znamenita situla Benvenuti (ok. 500 pr.      Kr.     ). Okras na njenem obodu kaže sicer na vplive  B
krog, kakor smo ga omenili, kaže v 5. stol. pr.      Kr.      na neko umetnost; ljudstvo tega območja je imelo  B
meander. Mlajša železna doba po letu 400 pr.      Kr.     , njeni nosilci so Kelti, nam ni zapustila značilnih  B
je imel Mojzes »rogato obličje« (ok. 1250 pr.      Kr.     ), ko se je po srečanju z Bogom vrnil z gore  B
deli izhajajo že izpred prvega tisočletja pr.      Kr.     V tem epu nastopa sončni konj z zlatimi rogovi  B
To zgodbo navaja že Pindar v 5. stol. pr.      Kr.      in za njim približno ob istem času tudi slavni  B
tudi slavni Evripid; kasneje, v 2. stol pr.      Kr.      tudi Apolodor.Kot uvod v Herkulovo zgodbo  B
lovu na zlatorogo košuto nam v 3. stol. pr.      Kr.      poroča tudi Kalimah o boginji Artemidi, ki  B
Kavkaza: Kipec bronastega kozoroga, ok. 1200 pr.      Kr.      Vse svete ali čudežne živali v bajeslovju indoevro  B
bronasti in stari železni dobi (ok. 1000 pr.      Kr.     ) in da traja vse do 12. oziroma do 14. stol  B
da traja vse do 12. oziroma do 14. stol. po      Kr.     Iz upodobitev jelena, iz katerih omenjeni izvaja  B
upodobitvah na situlah iz začetka 5. stol. pr.      Kr.      povsem prevladujejo jeleni in kozorogi, in sicer  B
pisatelj in učenjak Aristotel (4. stol. pr.      Kr.     ) v zgodbi o grškem kozorogu, rekoč, da divje  B
rastline natančno gre. V naslednjem, 3. stol. pr.      Kr.      omenja to čudežno rastlino tudi Antigon Karist  B
kot pisec čudovitih zgodb. In v 1. stol. pr.      Kr.      v svoji De natura deorum (II 50, 126) tudi znani  B
epu Eneida (XII, 412). Zatem v 1. stol. po      Kr.      pa tudi znameniti Plutarh v svoji razpravi  B
pasno spono iz najdišča Este (5.14. stol. pr.      Kr.     ) s podobo kozoroga (Zlatoroga?) v sredini, ki  B
uvrstili v obdobje vsaj deset tisoč let pr.      Kr.     , pomeni obenem tudi prelomnico v človekovem  B
razodeval ljudstvu svojo voljo. Leta 219 pr.      Kr.      je bila Dodona opustošena in češčenje njenega  B
upodobitev v grobnici v pokrajini Santung, 167 pr.      Kr.     ).Hindujska Indija si vesoljsko drevo predstavlja  B
katerih je eden ohranjen iz časa ok. 2800 let pr.      Kr.     Pod imenom »kiškanu« 16 Enciclopedia delle Religio  B
omenjajo, pa izhajajo vendarle že iz 4. stol. pr.      Kr.     Največ pozornosti ji je posvetil grški pisec  B
rimski pisci omenjajo lipo (tilia) v 1. stol. pr.      Kr.      in povzemajo svoja poročila večinoma iz Teofrasta  B
Sagittarius se pojavlja že pred letom 1000 pr.      Kr.      v bajeslovju Babiloncev.38 Z Vzhoda izhajajo  B
mnogo bolj poznana. Herodot (5. stol. pr.      Kr.     ) sam nam poroča, da so Eneri, skitski rod, prerokovali  B
Veneti ali Vendi in sicer že v 1. tisočl. pr.      Kr.     Kot nam še danes pričajo mnoga imena, je njihovo  B
območje so, kot vemo, zasedli v 4. stol. pr.      Kr.     Kelti, za njimi pa v 1. stol. pr. Kr. Rimljani  B
stol. pr. Kr. Kelti, za njimi pa v 1. stol. pr.      Kr.      Rimljani.Večina zgodovinarjev sprejema brez  B
jo srečamo tudi v Knososu na Kreti (1550 pr.      Kr.     ).Pa tudi potem pri Grkih, pri Izraelcih za časa  B
ilirskega kralja po imenu Genthius (+ 167 pr.      Kr.     ), ki naj bi jo priporočil kot sredstvo proti  B
že starogrški pisec Teofrast (4. stol. pr.      Kr.     ), ki pravi, da spada »Diós anthos« med tistih  B
Teofrasta očitno tudi Plinij st. (1. stol. pr.      Kr.     ), ki ga naziva »Iovis flos« (Jupitrov cvet)  B
cvet), ter Atenej (Athenaios, 2./3. stol. po      Kr.     ).17 Vendar pa v njunem času nageljna na  B
začetki še v mlajšo kameno dobo (4000-1800 pr.      Kr.     ), ko se razširijo simbolični krasni motivi,  B
še iz stare kamene dobe (vsaj od 30.000 pr.      Kr.     ), zastopane še zlasti 41 K.Woermann, Geschichte  B
trakasti keramiki (predindoevropska) po 4000 pr.      Kr.     , zatem v vrvičasti keramiki (indoevropska) ter  B
se na posodah Lužiške kulture (13. stol. pr.      Kr.     ); to posodo s starejšim imenom nazivajo še   B
kulture Nordijskega brona (pribl. po 9. stol. pr.      Kr.     ), kjer je spirala nedvomno znamenje sonca in  B
vstajenjih mrtvih v drugi Knjigi kraljev (2      Kr      4, 31-37: o Šunemkinem sinu) in v vseh štirih  B
sramota ni manjša. Filozof Diogenes (412-323 pr.      Kr.     ), ki ga uvrščajo med cinike, je o tem približevanju  B

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA