kr (801-900)

je ustavna ureditev zrušila. Po letu 30 pr.	Kr.	jo je zamenjala vladavina posameznika, namreč	C
starejših govornikov. V drugem stoletju pr.	Kr.	pa so nekateri bogati mladeniči začeli hoditi	C
za vladajočo oligarhijo senata. Leta 161 pr.	Kr.	je senat sprejel sklep o izgonu filozofov in	C
filozofov in retorikov iz Rima in še leta 92 pr.	Kr.	so cenzorji izdali edikt, da se retorika ne	C
Cicero: O določitvi snovi Cicero (106--43 pr.	Kr.	) je bil največji rimski govornik in najpomembnejši	C
določitvi snovi je napisal v mladosti leta 89 pr.	Kr.	Čeprav mestoma lahko zaznamo izvirnost, se v	C
Ciceronovega govora O Manilijevem zakonu iz leta 69 pr.	Kr.	lahko vidimo, kako se vse to uporabi v dejanskem	C
Ciceronovim spisom, mogoče okrog leta 84 pr.	Kr.	Ves srednji vek in še do poznega petnajstega	C
govorniki tudi počeli. V prvem stoletju pr.	Kr.	je postalo vprašanje, ali mora govor vsebovati	C
spomina očitno korenini v petem stoletju pr.	Kr.	Skozi stoletja so se mu posvečali v številnih	C
kako so razumeli slog v prvem stoletju pr.	Kr.	, in ta del spisa je bil verjetno najbolj bran	C
grški retoriki v tretjem in drugem stoletju pr.	Kr.	Avtor za ponazoritev vsake vrste navede odlomek	C
tudi na sodišču. Vrh je dosegel leta 63 pr.	Kr.	, ko je postal konzul.Bil je konservativec, ki	C
nekaterih svojih zgodnejših študij. Leta 55 pr.	Kr.	je napisal dialog O govorniku, eno svojih najbolj	C
retorike. Dialog je postavljen v leto 91 pr.	Kr.	Vodilni liki so največji govorniki tistega časa	C
izobrazba Mark Fabij Kvintilijan (ok. 39--96 po	Kr.	) je avtor najobsežnejše razprave o retoriki	C
udejstvoval na rimskih sodiščih. Okoli leta 71 po	Kr.	ga je cesar Vespazijan nastavil kot predavatelja	C
popravljal svoja predavanja. Okoli leta 95 po	Kr.	je objavil svoje edino ohranjeno delo (nekaj	C
je zgodovinar Kornelij Tacit (ok. 56-115 po	Kr.	), eden izmed najbolj občudovanih govornikov	C
srečanje pomembnih rimskih govornikov leta 75 po	Kr.	, torej v času pod Vespazijanovo vladavino.Kuriacij	C
napisala Sulpicija v poznem prvem stoletju pr.	Kr.	in so ohranjene v Tibulovem korpusu.Opisujejo	C
Rimljanke, ki so imele v prvem stoletju pr.	Kr.	govore v javnosti: Amazijo Sencijo, Gajo Afranijo	C
prizadevala za odpis davka, ki so ga leta 43 pr.	Kr.	naložili 1400 najbogatejšim ženskam v Rimu.	C
Državljanskih vojnah, ki so nastale v drugem stoletju po	Kr.	Ker nam Kvintilijan pove, da so govor še lahko	C
čudežni deček okrog sredine drugega stoletja po	Kr.	Pripisujejo mu pet retoričnih priročnikov.	C
razporejanju besed. V razpravi iz drugega stoletja po	Kr.	, ki so jo zmotno pripisovali velikemu sofistu	C
Elij Donat, ki je živel v četrtem stoletju po	Kr.	Njegovi spisi so bili temeljna gramatična dela	C
Tudi ko so v šestem in petem stoletju pr.	Kr.	pesniki v Grčiji začeli zapisovati svoje pesmi	C
nastopila v Grčiji v petem in četrtem stoletju pr.	Kr.	, je omogočila nastanek prvih priročnikov in	C
sestavljanja in objavljanja v četrtem stoletju pr.	Kr.	so se retorične študije začele preusmerjati	C
pa s propadom republike v prvem stoletju pr.	Kr.	Tacit v Pogovoru o govornikih pravi, da je uvedba	C
in rimsko književnost od prvega stoletja pr.	Kr.	do pozne antike.To lahko vidimo v uporabi toposov	C
razpravami o retoriki od prvega stoletja pr.	Kr.	do drugega stoletja po Kr.Zanimanje za slog	C
prvega stoletja pr. Kr. do drugega stoletja po	Kr.	Zanimanje za slog je naraslo z upadanjem politične	C
atenskemu državniku iz poznega četrtega stoletja pr.	Kr.	Reference v delu in sama vsebina pa so to trditev	C
delo napisano v sredini prvega stoletja pr.	Kr.	, po objavi Aristotelove Retorike, ki je navedena	C
grški retorik, ki je prišel okrog leta 30 pr.	Kr.	v Rim, kjer je učil sestavljanje besedil in	C
Kasij Longin, retorik iz tretjega stoletja po	Kr.	, ki je bil v svojem času zelo znan; napisal	C
prvega ali bolj verjetno iz drugega stoletja po	Kr.	Delo O vzvišenem je bilo malo znano do poznega	C
sabo pokopala lava ob izbruhu Vezuva leta 79 po	Kr.	Helenistična razmišljanja o pesništvu, še posebno	C
ki je nastalo proti koncu prvega stoletja pr.	Kr.	Tudi to delo je bilo pomembno za srednjeveške	C
času (nekaj gradiva morda že okoli leta 900 pr.	Kr.	, drugi deli pa šele v tretjem stoletju) in ne	C
antiki so judovski filozof Filon (ok. 30 pr.	Kr.	--45 po Kr.), krščanski škof Avguštin (354--430	C
judovski filozof Filon (ok. 30 pr. Kr.--45 po	Kr.	), krščanski škof Avguštin (354--430 po Kr.)	C
po Kr.), krščanski škof Avguštin (354--430 po	Kr.	) in drugi izobraženi Judje ter kristjani izkoriščali	C
izkoreninila krščanstvo, naposled vdala. Leta 313 po	Kr.	je cesar Konstantin izdal milanski edikt o strpnosti	C
izključne verske avtoritete, ko je leta 329 po	Kr.	Teodozij prepovedal pogansko bogoslužje.	C
kri in jedo njihovo meso. Okoli leta 125 po	Kr.	je Grk po imenu Kvadrat sestavil zagovor krščanstva	C
izpolnile. V Aleksandriji je okoli leta 180 po	Kr.	Atenagora sestavil svoje delo Poslanstvo ali	C
Govor proti Grkom je napisal okoli leta 167 po	Kr.	Delo je predvsem invektiva, naperjena proti trditvam	C
so se tihotapile v družbo. Okoli leta 178 po	Kr.	je grškega platonika po imenu Celz vznemirila	C
krščanske invektive je Tertulijan (ok. 160--225 po	Kr.	).Po rodu je bil Kartažan, a je v Rimu deloval	C
bori proti zatiranju kristjanov, in leta 197 po	Kr.	napisani Apologetik, ki je naslovljen na upravitelje	C
Ovržba vseh krivoverstev je okoli leta 200 po	Kr.	napisal rimski škof Hipolit.Z napadi na krivoverstvo	C
namenjene preprostim dušam. Okoli leta 165 po	Kr.	, ko je bila druga sofistika na vrhuncu razcveta	C
lahko doseže odrešenje? iz okoli leta 200 po	Kr.	Klemen je bil izobražen Grk, izšolan v platonizmu	C
stenografske pisave se je razvil v prvem stoletju pr.	Kr.	in so ga v času rimskega cesarstva veliko uporabljali	C
Gregorij Čudodelnik Od leta 230 po	Kr.	do svoje smrti leta 254 je bil Origen vodja	C
Tavmaturg". Rojen je bil okoli leta 215 po	Kr.	, se učil retorike in latinščine v Pontu in ko	C
Ob odhodu iz Origenove šole okoli leta 238 po	Kr.	je imel govor, katerega besedilo je ohranjeno	C
predstavnik te zvrsti je Evzebij (260--340 po	Kr.	), ki se je izobraževal v isti krščanski šoli	C
pridiga je govor, ki ga je imel leta 336 po	Kr.	na čast Konstantinove tridesete obletnice vladanja	C
cerkveni očetje, Gregorij Nazianški (ok. 329--89 po	Kr.	), njegov prijatelj Bazilij Veliki (ok. 330-	C
Janez Zlatoust ("Janez Hrizostom", 347--407 po	Kr.	), učenec poganskega sofista Libanija in kasnejši	C
primer je Sinezij iz Kirene (ok. 370--413 po	Kr.	), najbolj klasičen izmed krščanskih pridigarjev	C
je v drugem in v začetku prvega stoletja pr.	Kr.	v Rimu sicer naletelo na začetno sovražnost	C
retorskih šolah. Tertulijan (ok. 160--225 po	Kr.	) je imel veliko nezaupanje do grške filozofije	C
ki jo je Laktancij dokončal okoli leta 313 po	Kr.	To je bil čas odločilnih dogodkov.	C
njegovega življenja pelagijanci. Okoli leta 400 po	Kr.	je sestavil razpravo, v kateri je napadel donatističnega	C
Bizanc, sedanji Istanbul, je leta 324 po	Kr.	Konstantin razglasil za vzhodno prestolnico rimskega	C
Dionizija Traškega, napisanem okoli leta 100 pr.	Kr.	, ki je bil še naslednjih tisoč petsto let merodajen	C
Retorske šole V četrtem stoletju po	Kr.	je vsako mesto rimskega cesarstva imelo učitelje	C
Konstantinoplu V Konstantinoplu je leta 425 po	Kr.	Teodozij II. z ediktom (Codex Theodosius 14,9	C
samostojen študij. V drugem in prvem stoletju pr.	Kr.	so praktično usmerjeni Rimljani pričeli sestavljati	C
enciklopedijo je spisal Celz v prvem stoletju po	Kr.	Vsa ta besedila so se izgubila, ohranil se je	C
intilijanove Govorniške izobrazbe. Okoli leta 500 po	Kr.	je gramatik Priscijan prevedel v latinščino	C
ki je živel od okoli leta 950 do leta 1022 po	Kr.	Bil je avtor kratke razprave z naslovom Nova	C
korespondenci na Bližnjem vzhodu v drugem tisočletju pr.	Kr.	Pomembno je bilo, da je pisec pri nagovoru nadrejeneg	C
rimskega pesnika Horacija iz prvega stoletja pr.	Kr.	; to delo je služilo kot zgled za kasnejše priročnike	C
izposojena iz literarnih polemik prvega stoletja pr.	Kr.	za označitev proticiceronijancev in ciceronijancev	C
Alegorična razlaga sega v Grčiji v šesto stoletje pr.	Kr.	Pogosto je šlo za istovetenje oseb v grški epiki	C
Estil (oba Nor); ženske: 1. Martinsen (Nor), 2.	Kr.	Šmigun (Est), 3. Lazutina, 4. Gavriljuk (obe	D
Pintarič (BTC Lj) 1096, 3. Urbanc (Gimnazija	Kr)	1076, 4. Galjanič (VKC Eppelheim) 1076, 5. Beber	D
Športna dvorana, gledalcev 700, sodnika Kovačič (	Kr)	in Vučkovič (Lj). Zagorje: Juvan 3, Peterlin	D
gledalcev 50, sodnika Jeršin (Log) in Šorli (	Kr)	. SKB Ježica ml.:	D
sport5.txt:31254 . / Hokejsko DP HIT Casino	Kr.	Gora : Bled 4:5 (3:3, 0:1, 1:1)	D
Strelci: Grilc 3 in Klinar 1 za HIT Casino	Kr.	Goro ter Karahodžič in M. Smolej po 2, Kadič	D
Kadič za Bled. Kazenske minute: Hit Casino	Kr.	Gora 15 (+ 40), Bled 22 (+40).	D
gledalcev 80, sodniki Rozman (Jes), Trilar (	Kr)	in Rogač (Les). Strelci: Bor. Lešnjak 4, Fajdiga	D
14, Marc Interieri Tivoli (11) 8, HIT Casino	Kr.	Gora (10) 6, Triglav (11) 2, Celje (12) 2.	D
para (sobota, 15. t.m.): Celje - HIT Casino	Kr.	Gora, Bled - Triglav.	D
gledalcev 100, sodnika Pičulin st. in Margeta (oba	Kr)	. Koper: Medica, Laginja, Goljuf 1, Kedro,	D
ženske, 15 km prosto: 1. Varis (Fin) 43:50,4, 2.	Kr.	Šmigun (Est) 8,4, 3. Gavriljuk (Rus) 14,6, 4	D
red v svetovnem pokalu: 1. Martinsen 482, 2.	Kr.	Šmigun 447, 3. Gavriljuk 380, 4. Lazutina 350	D
Športni center HIT, gledalcev 50, sodnika Premelj (	Kr)	in Kolar (Lj). Nova Gorica: Kuburič 8, Rupnik	D
za hokejsko DP. Para sta: Celje - HIT Casino	Kr.	Gora (18) in Bled - Triglav (19).	D
za hokejsko DP. Para sta: Celje - HIT Casino	Kr.	Gora (18) in Bled - Triglav (19).	D
nosilca, Anže Kapun (ŽTK Mb) in Nina Šuvak (	Kr.	Gora).	D
gledalcev 300, sodnika Stariha in Rožman (oba	Kr)	. Tivoli Olimpija: A. Pajić, Hajdin 1, V. Pajić	D
gledalcev 50, sodnika Pičulin st. in Radonjič (oba	Kr)	. Kokra: Vreček, Puhar, Podlipnik, Basler,	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani