konec (1.701-1.800)

da dokler živimo, še vedno ni vseh naših dni	konec.	Mnogo je bilo in je še na svetu takih, ki so	A
dobro stopila iz gledališča. ‒Zdaj je spomlad,	konec	aprila ... ta zrak, taka noč, to mi ugaja, je	A
pripravlja, da bi čital dalje. ‒Zdaj je vendar	konec,	mrmra zadovoljno.Upajmo! ... konec je.	A
je vendar konec, mrmra zadovoljno. Upajmo! ...	konec	je. STARA KORENINA Ko je obstal vlak na neznatni	A
‒Ti, še pomnim.	Konec	tvoje kite hranim še vedno. ‒Res, vpraša ona	A
Konj na desni strani je pričel hrskati, zadnji	konec	meče kvišku, buta z nogami nazaj, Jaka se ogleda	A
prezirala. In ko so odšli markerji v spodnji	konec	kavarne, je njen spremljevalec vstal, stopil	A
Lop! In	konec	bo!« »Vaša milostiva gospa soproga je izvolila	A
ta namen sedem stran od vas ‒ tako na drugi	konec	mize.In zdaj se pogovoriva, kje se jutri sestaneva	A
zaprle sapo. Mesto misije, ki sem jo imel že	konec	grla in celo v ustih, sem sprožil z jezika samo	A
o junakih romanov in novel, da so napravili	konec	svojemu dotedanjemu življenju »Z enim mahom	A
pride do tega, da bi moral človek tudi napraviti	konec	dosedanjemu življenju »Z enim mahom«, se pokaže	A
vedno ni . / . / stran 136 . / vseh naših dni	konec.	Mnogo je bilo in je še na svetu takih, ki so	A
papirja tri konce klobas in jih razdeli: en	konec	da Fronku, enega Tončki in enega Mariji. »Zdaj	A
posteljo, šali se ž njim in mu stisne v roke	konec	klobase. III Zdaj so velike počitnice.	A
gologlav. Na vrvici pelje svojega kužka, stopi na	konec	vrste in čaka.Kužek stoji pred njim, poveša	A
Stražnik gre dalje in drži roke na hrbtu.	Konec	njegove čelade se sveti v soncu, kakor bi bil	A
SLOVAN 1915 ] . / . / stran 174 . / Prijatelja	Konec	poletja se bliža, a dnevi so že popolnoma jesenski	A
ki leži nad krajem. Prišla sta že na vnanji	konec	parka.Tudi ponoči se vidi, da prehaja tu umetno	A
cesta, ali hoste na desno in levo ni hotelo biti	konec.	Narobe!	A
luknji, vsakega drugega bi bilo v enem letu	konec.	Ali mene ni bilo.	A
obesim. Obesim kar na drevo ob poti in vsega bo	konec.	Satan bi imel pečenko: prav je tako!	A
semintja?! Kar eno bi storil in bi bilo vsega	konec!	« Dekle je dvignilo glavo, kakor bi se vzdramilo	A
stopila pred oči Marijanka. In vsega je bilo	konec:	kar nekaj težkega mi je leglo na prsi, v gostilno	A
bolj bodo zapleteni vozli. Kar naglo napravi	konec	in pojdi iz tistega kraja.Dobro je tako!	A
Dvignila jih je. Čez tram sem vrgel en	konec	verige.Z drugim sem navzkriž povezal njeni dvignjeni	A
povezal njeni dvignjeni roki in potem drugi	konec	staknil s prvim.Od zadaj sem jo prijel za trebuh	A
pogled v tla. Kakor da bi čakala, kdaj bo že	konec	fotografiranja.Ves prizor me je močno vzburjal	A
zamudila. Ne bom popisoval kratke vožnje na drugi	konec	mesta, niti ne pogovora v avtu, saj sva večji	A
okrog nožic, ki silita na plano, in poda en	konec	moškemu s klobukom. - Zdaj pa pazi,	A
Bebasto se glasno hahlja. Ko je pesmi	konec,	vsi ploskajo.Tudi Sabina.	A
Ljudje se mu umikajo. - Samo da na bo tak	konec	kot v Nasvidenje v naslednji vojni, sklene roki	A
In seveda sem si podrobnosti odmislil.	Konec	koncev mi je le prijala Angelina prisotnost	A
Ljubim te, sem ji tiho dejal. Ko je bilo vsega	konec,	sva obležala na hrbtu. Končno sem si lahko privoščil	A
več, delila ga je z menoj. Ko je bilo filma	konec,	sem jo povabil na sprehod v mesto. Obula	A
njegovo samoljubje ne trpi preveč. Vsega pa je	konec,	ko zavoha močno dozo vonja po šmarnicah, ko	A
povedal, kaj se mi je pripetilo. Rekla je, da me	konec	tedna pride obiskat. Ko sem enkrat v	A
osle za menoj. Mislil sem, da ne bo tega nikoli	konec.	Skoraj že nisem hodil več iz stanovanja.	A
telesnih preiskavah in preizkušnjah. Od nje je	konec	koncev odvisno Iksionovo poslanstvo. Zamaknjeno	A
daleč. Nekje na koncu vsega, če bi bil kje	konec.	« Astera se prikaže iz umivalnice sveža, nasmejana	A
nepremično se gledata in držita vsaka svoj	konec,	ne da bi katera popustila. »Pregrinjalo vama	A
tehnika nič ne pomaga: lepega lučnega dne bo	konec	s človeštvom, pa naj je še tako oklepljeno v	A
namreč ujela zadnji val sproščujoče naslade,	konec	orgazma, ki se ji je pred spanjem že nekajkrat	A
»Niso strahovi. Z Iksionom je	konec,	Brinda,« »Končno,« se razveseli Brinda; res	A
slepo mu je zaupal, ko ga je poslal po les na	konec	premičnika.Moral bi podvomiti, saj vse skupaj	A
»Da ni smešno? Joj,	konec	me bo od smeha.Eva, mi nimamo in nismo nikoli	A
da to, kar migota na obeh zaslonih, pomeni	konec	senzorstva, konec moči človeške misli, ki je	A
migota na obeh zaslonih, pomeni konec senzorstva,	konec	moči človeške misli, ki je doslej edina premoščala	A
Oditi vsaj z dokončnim zvedenjem, pa čeprav je	konec	koncev vseeno, kaj je zunaj. »Pa mi dekodiraj	A
prisluhnite decimusu, ki bo vodil preizkušnjo.	Konec	sporočila.« Glas votlo odmeva po telovadnici	A
malo. Takoj bi morali kaj storiti, drugače je	konec	neizogiben.« Sinji planet na vidniku se nezadržno	A
sedeči Raf. Naj je še tako žalostno, da je storil	konec,	ampak v tej svoji okrepeneli se dečnosti in	A
in se v prihodnjih stoletjih bliža neizogibni	konec	sveta in človeštva, so izpeljali pod vladavino	A
mečem, a svojati ne doseže. Pobegnejo mu na	konec	vrta, v skalno votlino, on pa brez pomisleka	A
leta duševno pripravljajo na katastrofo, na	konec	sveta, na dolgo samotno popotovanje skozi vesolje	A
Prime Lira Iksio za roko in popelje na drugi	konec	svoje jajčaste celice, kjer skozi sklade kristala	A
zato stoje ni videl, da je njegovega tavanja	konec.	Dvigne se in skoraj steče proti izhodu.	A
Samo izbranemu sinu, ko boš čutil, da se bliža	konec	tvojega življenja, pokaži, kar ti bom pokazal	A
utegnili biti podobni Zemlji. Morda boš prespala	konec	našega osončja...«	A
izbruhne živovina in zdi se ji, da tega ne bo	konec	in da jo bo do kraja izsesal ... Končno obleži	A
toliko. Toda tisti svet je bil obsojen na	konec,	kajti Sonce, njegova zvezda, je dogorevalo kot	A
Ni več jutra, ne dneva, ne večera. To je	konec	Zemlje. In kako to, da sem potem tu?	A
spomin na sanje? In čemu mi je dano doživljati	konec	sveta, ki ga ni doživela nobena živa duša?	A
popusti, hropec poneha in Histos že misli, da je	konec.	Toda oče mirno zadiha, odpre oči, ga nekaj časa	A
azdevičeno deviškost zapečateno s krvjo. Nedokončani	konec,	gon ni potešen, kakor opita, naslonjena na Liro	A
« »Mitol, tudi na	konec	sveta, bi šel za Iksio.« »Potem mi dovoli, da	A
množico ter odigrati vlogo pri obredu, katerega	konec	ji je neznan. Pred vrati jo prestreže Angel	A
pred vhodom,« reče. »Pogledat grem na drugi	konec	votline.Kmalu bom nazaj.«	A
peterokrakimi zvezdicami, je bilo še te družabnosti	konec	že ob petih ali šestih popoldne: v Zeleno jamo	A
mojo materjo in Rožičevo Malko s tem še ni bilo	konec.	Že čez dober teden dni, ko je bil modrc - šestica	A
sedel samo do konca vojne in niti trenutka več,	konec	vojne bo pa že letošnjo zimo, najkasneje prihodnjo	A
spomin, saj sem se ga spomnil skoraj vsak dan,	konec	je bilo le moje prezaposlenosti z njim, in tedaj	A
na udarec na drugi strani, je bilo nenadoma	konec.	Nekega jutra je v hipu obšla vso Zeleno jamo	A
povedal. Zdaj bomo vsi igrali, pravijo, zdaj je	konec	tvojega in mojega...« »Samo to pazi, da boš zmerom	A
in jih odpeljal na kvesturo: veselja je bilo	konec.	Pa to še ni bilo najslabše, kar bi lahko povedal	A
gospoda Rajerja... Pozneje, ko je bilo racij	konec	in so se začeli ljudje zbirati po dvoriščih	A
divjanja po hišah in hrumenja kamionov po ulicah	konec,	je bila Zelena jama kot opustošena, prazna in	A
priborom. Komaj začetega pogovora je bilo zanj	konec:	počenila sva h kolesoma, ki sta sloneli ob hišnem	A
jami nekaj norih ur, ko so ljudje zaslutili	konec	vojne in zgubili pamet.Prvo, česar so se domislili	A
nekajkrat mokro poljubila na čelo. »Strel in	konec.	Za tole pa že mora imeti človek še čisto, neobremenje	A
koncu: bolj ko je bilo čutiti njen bližajoči se	konec,	bolj so bili nemški vojaki darežljivi, pravzaprav	A
okna, skoraj s ceste, in jo odnesli vsak v svoj	konec;	jaz v Semetovo trgovino, kjer sva bila v Semečko	A
Prvič sem jo doživel kot zaresni, nepreklicni	konec	življenja, in to doživetje se je zgrnilo nadme	A
Zares je bila svoboda.	Konec	vojne. Na vsem lepem in v najbolj pravem trenutku	A
treba pripomniti, da je Škobernetova Lenka že	konec	maja petinštiridesetega leta rodila v ljubljanski	A
od svojega nekdanjega čustvovanja. Skratka,	konec	je bilo moje otroške odprtosti in ljubezni,	A
je bilo moje otroške odprtosti in ljubezni,	konec	otroštva. Odrasel sem in postal mož.	A
bil več v isti pokrajini. Krmilno ročico in	konec	vlečne vrvi zakopljem v sneg in zaznamujem kraj	A
se nekajkrat podrsam obenj, in že je vsega	konec.	Pred očmi se mi megli, v ušesih šumi, negiben	A
pred ponovno razmnoževalno katastrofo, ki je	konec	prejšnjega tisočletja skoraj pogubila planet	A
Moji prispevki imajo poanto na koncu, ti pa	konec	črtaš!«Pritožil se je kolegiju, da sem razmesaril	A
Nujno moram povedati, kdaj grem na dopust: ali	konec	julija ali v začetku avgusta.Kdaj je tebi prav	A
cveteli pornografija in znanstvena fantastika.	Konec	vseh tiranij naznanja razmah pornografije in	A
konca Brezij videla v zelniku postavice ... «	Konec	posnetka. Na čem gradim to usrano reportažo	A
neizprosno spoznanje, da se vse bolj dani, da je	konec	noči z Mano, da se bo dvignila in šla.Potem	A
kje je Mana. Odprl sem oči in ujel zadnji	konec	časovnega plesa, ko so se stvari in plasti postavljale	A
se je vsem zdelo, da njegovega nagovora še ni	konec,	da ga je morda premagala hipna ganjenost in	A
preprosto. Če je le mislila zares, potem je	konec	s slepomišenjem in izmikanjem. Svobodno bom	A
zaoblilo in mojega curenja skozi lij je bilo	konec.	Kakor da sem se ujel v opno prostornine in časovnosti	A
obsedenosti s časovnostjo.) ROBIJEV BRLOG,	konec	avgusta Robi je odšel za nekaj dni na morje	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani