konec (1.501-1.600)

med uživanjem nam rastó želje. Zdaj je vsega	konec!	Zadušil sem siloma edini zdihljaj, s katerim	A
trpljenje in solze, če je tak njih smoter in	konec!	Pri kraju pokopališča zagledam na grobu brez	A
ne morem več braniti. Ali ne bo morda nekoč	konec	vse poezije? Kdor opazuje in primerja preteklost	A
je še prvotna moč, tega ljudstva ne bo lahko	konec!	‒ In ta dekleta ‒ kake rastí, kaki obrazi!	A
Čudno! Brez bolečine čutim, da se mi bliža	konec	mojih dni.Ginejo mi moči; samo toliko mi jih	A
Eno samo krepko, srčno stopinjo ‒ in vsega je	konec!	A vendar, kaj se ti noga ustavlja?	A
Volila bih poginuti - nego Švabi ljuba biti.« Ta	konec	se mu je moral prav posebno priljubiti, kajti	A
zdaj še ni rodila sinu, ki bi nam prišel na	konec.	« Kakor jezične doktorice so se poklonile	A
je pomaknil peklenski vojvoda svoj prestol na	konec	mize.Zraven sebe je posadil Janezovko; drugi	A
hišo in kmetijo in ga preselil na najzadnji	konec	grajske zemlje, v nezdrav, močvirnat kraj, kjer	A
let. Hrovat mu je mignil, da sta šla na drugi	konec	hiše.Tam sta se zaklenila v hram, da bi ju nihče	A
ponošenih hlač. Kričal je glasno, da se je čulo na	konec	ulice: »Poglejte no Permana, kako po praznično	A
Trpel sem grozovite, nepopisne, peklenske muke.	Konec	borbe je bil, da se zgrudi pozitivna vera pod	A
izpolnim Franceljnu željo. Tisti dan je bil	konec	moje sreče in začetek moje nesreče.Svaka nisem	A
da pristopi precej sosed in jo prime za drugi	konec,	drugi vaščani pa govore:‚Škoda, da nima več	A
struga, dleto, kladiva, majhne pile, trak, debel	konec,	gože, jermeni in sto drugih takih stvari. V	A
grdem dobro uro, pa sem storila naglo besedam	konec	in rekla: Nak, tja pa že ne.Več kakor četrt	A
prodajalnica, da ni treba hoditi daleč po sol,	konec,	šivanke in druge take potrebe. Peti in šesti	A
ne. Deklica reče jezno in trdno: »Besedi je	konec,	zdaj te nečem, če mi obljubiš tudi graščino	A
ki je dopolnila komaj štiriindvajseto leto.	Konec	predpusta se spre Marička radi nekakih cvrkov	A
se pasemo lahkomišljeno, kakor da se bliža	konec	sveta. Danes smo bahači, jutri berači; danes	A
štruco se nam denarja nikoli ne zdi škoda;	konec	je ta, da ostanemo v največji sili na suhem	A
Zdaj je vedela vsaj za gotovo, da bo kmalu	konec	trpljenja, da bo umrla.Ko jo vpraša zjutraj	A
bila velela, da mi preneseš zglavje na drugi	konec.	Ne bi bilo slabo, ko bi se dala smrt opehariti	A
sem je izdelal o velikih počitnicah v Mengšu,	konec	pa sem dovršil šele na Dunaju proti adventu	A
mi tri leta minila. Zadnje izpite sem prebil	konec	leta 1853.Potrdili so me za celo gimnazijo.	A
nisem mogel več prenašati, treba mu narediti	konec.	Za novega nadzornika hrvaških srednjih šol je	A
Slovenski odpadniki so cepali povsod kakor muhe	konec	septembra.Samo v Novem mestu jih je poginilo	A
in oklati, ljudje so mislili, zdaj zdaj ga bo	konec.	Doktorček pa se jim je smejal.	A
pri človeku, sicer pa je drugače zasukana in	konec	ni tako žalosten. Bila sta mož in žena, ki sta	A
žepu, ali če eno noč ne spim doma, me ne bo še	konec.	V petek tedaj pridem, moreš se zanesti.’	A
Tudi pila sta včasi skupaj. Da stori marnjem	konec,	je Lokar babo pustil in je ni hotel niti pogledati	A
res neumno storili, da so si dobili take mrhe.	Konec	te pravljice me tako jezi, da ga najraje zamolčim	A
pijancu: Ti piješ mene, jaz tebe, ali bo tebe prej	konec	nego mene. ◆ O vinu se prav lahko pametno pridiga	A
hiteli po ozki stezi, a goščave še vedno ni bilo	konec.	Videli niso niti sonca niti neba; zato pa niso	A
zagledali nebo nad sabo. Saj so vedeli, da je	konec	strašnega gozda in da bodo v nekaj trenutkih	A
je bila huda in dolga, da je ni bilo nikoli	konec.	Gotovo hodi že več kot dve uri, a senožeti nikjer	A
goščave, pa pride do Kekca in jokajoče Tinke. In	konec	bo trpljenja in velikih skrbi ... Jerica je tekla	A
spustil skoraj v tek, zakaj zaslutil je, da je	konec	gozda in hude poti. In resnično ‒ čez nekaj	A
. / stran 87 . / 7 Kekec je mislil, da je	konec	bridkosti in hudega pota. Zato je bil tako vesel	A
pot tako lahka in zložna. Toda kmalu je bilo	konec	lahke poti.Onkraj borovega gozda je prišel med	A
zagledal pred sabo varno pot in je vedel, da je	konec	napornega plezanja.Kar stekel je preko goličevja	A
nič več časa. Kar dajva, Tinkara, da bo prej	konec	stokanju in jadikovanju.« Tinka je zajokala	A
obleke travnate bilke. »Jutro se dela in noči je	konec	...Pa me vendarle ni pograbil Bedanec. Hehe, bog	A
Pišenca. A vendar je že moralo biti skoraj	konec	pota; zakaj onkraj škrbastih pečin se je prikazovalo	A
« je zagrozil sam pri sebi. »Še ni vseh dni	konec	in kazen božja te le še dohiti ...Prisegel sem	A
Molče mu je zavezal vrv okrog pasa, a drugi	konec	vrvi je privezal k pogradu, kjer je sam spal	A
sem mu pričel gosti. Začetek je bil dober; a	konec	godbe bo še boljši.O, Kekec je dober godec,	A
konca še niste slišali. Dajte, poslušajte še	konec	in pomislite malo na sovo, ki vas je strašila	A
vrtelo. »Glej, no ‒ pa sem mislil, da me bo	konec,	« je pomislil.»Res sem tudi letel po zraku, kakor	A
je zaman poizkušal, da bi zaspal. »O, ni še	konec	vseh dni in ne vem nazadnje, kdo se bo smejal	A
njega debelo vrv in jo je močno zadrgnil. Drugi	konec	vrvi pa je privezal Kosobrinu okrog pasu.Ko	A
Ali si prinesla vrv? Daj, zaveži	konec	vrvi trdno okrog drevesa; a drugi konec spusti	A
zaveži konec vrvi trdno okrog drevesa; a drugi	konec	spusti sem doli.Pa hitro, hitro!	A
lica: »Kaj zato, hej, kaj zato! Skale bo kmalu	konec	in potem sem rešen vsega hudega ... Samo malo	A
dosti jokala. A rečem ti, Menara, da bo zdaj	konec	tvoji nesreči.Zdaj, ko se je našel Kekec in	A
rekel volku v svoji jezici. »Še ni vseh dni	konec!	Enkrat sem te s polenom, a drugikrat te bom s	A
je pa vaša koča,« je rekel ves vesel, da je	konec	poti.»Glejte, teta Pehtara, lepa lučca sveti	A
« je rekel Kekec in je bil ves vesel, da je	konec	dolgega popotovanja.»Priden sem bil še vedno	A
mogoče še celo pošteno ugrizneš. Na, pa bi bilo	konec	najinega prijateljstva ...Zato pa rajši še počakajva	A
in vse je čakalo, da bo v prihodnjem trenutku	konec	vsemu ‒ zemlji in ljudem. Oni hip se je pokazala	A
ko je končal: »Navadna zgodba, dragi pobič.	Konec	te zgodbe bo pa, da boš moral pobrati šivanke	A
oglasila več. Muzelj je spoznal, da je zdaj	konec	njegovemu prerokovanju in lepemu življenju.	A
stopinje po cerkvi. Tedaj je spoznal, da je nauka	konec.	Naglo je šinil na noge in prasnil k durim.	A
plašno prekrižal in zasopel: »O, da bi bilo že	konec	tega smrečja!O, da bi že izšel svetli mesec	A
Pa je bilo nazadnje smrečja in strahu res	konec.	V temi so se zasvetile pred Gabom tri samotne	A
lastnega srca. »No, hvala bogu ‒ zdaj je pa gozda	konec!	« se je razveselil.»Še dobre pol urice, pa sem	A
nebo in na zvezde, da ugane, če bo kmalu noči	konec.	A zvezde so bile še visoko, visoko.	A
‒ »Dani se, se že dani!« je zaklical. »	Konec	je te strašne noči.Da le nisem zmrznil.	A
je oddahnil, ker je mislil, da je strahu zdaj	konec.	A se je prevaral!	A
jedel, ker je bil res lačen. Mož pa je sedel na	konec	pograda, z roko si podprl glavo, pa je jel razmišljati	A
Noč je minevala počasi in je ni hotelo biti	konec	...A naposled se je Kezovec vendarle zganil.	A
Zunaj sem bil, pa sem gledal, če bo noči kmalu	konec.	Se že dani, stric, in lahko grem po ljudi v dolino	A
pogled v tla. Kakor da bi čakala, kdaj bo že	konec	fotografiranja.Ves prizor ga je močno vzburjal	A
obotavljivo lezle tri zelene muhe. Tako je bilo	konec	zakonskih želja Breznikovega Janeza, Micka pa	A
Preponosna je, da bi priznala, kako je vsega	konec...	vsega konec... Skloni se in pobere jerbas	A
da bi priznala, kako je vsega konec... vsega	konec...	Skloni se in pobere jerbas, pa ga vrže	A
Rebca!« Ekspresionistična menjava scene, južni	konec	dvorišča: Francelj je omamljen.	A
težave so. Vsakemu bi moral razložiti, kdaj bo	konec	vojne.« Preden sva se ločila, je Voljč dejal	A
ljudje pozneje prijemali, češ, prerokovali ste	konec	vojne, pa kje je še ta!Veš, dragi Tine, da ti	A
propagandi; kajti fašisti in njihovi prijatelji žele	konec	partizanstva.Imeli bomo težave, zmagali bomo	A
poedine partizane, ki so mislili, da je vsega	konec;	mnoge smo pregovorili, da so ostali. Septembra	A
kaj bi bral, druga fronta naj se začne, da bo	konec	vojne, in podobno. Zvečer smo šli v Ribniško	A
imeli sestanke. Večina je izpraševala, kdaj bo	konec	vojne in kaj bomo naredili z belo gardo po vojni	A
Ribnici splošno govore o drugi fronti in da bomo	konec	novembra v Ljubljani.Nekateri so se smejali	A
kričal: »Pojejmo danes vse klobase, saj bo kmalu	konec.	«- »Zadnji dan jih bomo,« je odvrnil četni komisar	A
Znenada sem mu rekel: »Peter, če bom doživel	konec,	bom kaj napisal o tebi.«- Ali Peter ni doživel	A
navada, da so člani štabov stopili v zadnji	konec	vrste in če je hrane zmanjkalo, je je zmanjkalo	A
je in okleval, da je dočakal fašiste in svoj	konec	...Tukaj pa stoji pred šotorom njegov mali, šibki	A
zvedeli, da bodo odšli na Dolenjsko in da bo	konec	s črno revščino. Otroci so kar poskakovali od	A
upal povedati, da mislim nanjo, potem pa tak	konec.	Od takrat nisem šel nikoli več v cerkev, le od	A
Krt. »Kaj bi se še prepirali, v četo greš, pa	konec.	Če se boš obnesel, boš avanziral, če te pa ni	A
je Mussolini v Italiji odstavljen. »Kmalu bo	konec	vojne,« so križem kražem kričali naši borci	A
odgovorili, da mislijo na domačo hišo in na bližnji	konec	vojne.»Sicer pa vi komisarji morate vedeti,	A
Sicer pa vi komisarji morate vedeti, kdaj bo	konec	vojne,« mi je rekel nizek, čokat borec in si	A
ljudem: »Dragi domači. Kakor kaže, bo kmalu	konec	vojne. Sem v Tomšičevi brigadi za komandirja	A
kot si mislite.« »Da, da bi bil kaj kmalu	konec	vojne.Mir, mir, ta je nekaj vreden,« je govoril	A
veselja kar valjali po tleh, češ, domov bomo šli.	Konec	je, pravi konec.Radijske vesti iz Londona pa	A
tleh, češ, domov bomo šli. Konec je, pravi	konec.	Radijske vesti iz Londona pa so govorile, naj	A
gospodarji so odšli v Italijo, Turjak je padel.	Konec	je vašega gospodovanja.« Bil je tretji bataljon	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani