konec (1.401-1.500)

je kakega dobrega pol leta že mladi dohtar	Konec	zdravil pokvarjene želodce občanom in sosedom	A
večjih potezah povsod enaki. Mladi dohtar	Konec	torej je, kakor smo že povedali, dobrega pol	A
. / imenom. »Pomislite,« dejal je, »dohtar	Konec,	dohtar Konec! Že ime samo bode grozno bolnikom	A
Pomislite,« dejal je, »dohtar Konec, dohtar	Konec!	Že ime samo bode grozno bolnikom!	A
Že ime samo bode grozno bolnikom! Dohtar	Konec	prihaja ‒ na koncu si ‒!«A župan je z blestečo	A
priporoča gospoda ‒ saj bode lahko rekel: »‒ dohtar	Konec	prihaja ‒ konec bode tvojim ‒ bolečinam, bolezni	A
bode lahko rekel: »‒ dohtar Konec prihaja ‒	konec	bode tvojim ‒ bolečinam, bolezni tvoji«; in	A
potem je gospod župan še omenil, da je dohtar	Konec	edini prošnjik za razpisano mesto, in stvar	A
zdravniku. »Morda bi vi?« omenil je dohtar	Konec.	»Jaz? Ej, jaz ne umejem toliko o konjskih stvareh	A
konjarjem o nakupu konja kmalu gotova. Dohtar	Konec	je bil silno vesel; tistega dne je bil pri kolarju	A
hlev. Pol ure pozneje so bili edini: zdravnik	Konec	je kupil kobilo lipicanko, kakor jo je nazival	A
goldinarjev »Za napake pa ste porok!« dejal je dohtar	Konec,	ko je štel denar. »Za vse!	A
plačilu. Tretji dan popoldne pa je ukazal dohtar	Konec	kobilo vpreči in krčmar je posodil koleselj	A
gre sam ob sebi za njo; obstala je in, kadar	Konec	še en pot in sedaj malo trje pritegne z vajeti	A
bil mešetar spustil kobilo v divjem diru; a	Konec	se je bal za žival ter hotel polagoma korakati	A
trudna ‒ kajne? Seveda, prehitro sva šla,« deje	Konec,	»no, pa le potrpi, saj sva kmalu doma.Hi!	A
žival ni stopila ni naprej ni nazaj, stopil je	Konec	z voza in hotel kobilo ob uzdi izpeljati.Toda	A
vozu, da je v koscih spršela na vse strani.	Konec	jo še enkrat ustriže z bičem pod trebuh; sedaj	A
Koleselj je priletel ob cestni odrivač, dohtar	Konec	pa z glavo naprej čez prvi sedež v velik mehak	A
Ne pripovedujem, kako se je vračal dohtar	Konec	domov, niti ne zapišem trdega razgovora njegovega	A
mrcino nazaj, meni pa vrnite denar!« vpil je	Konec.	»Gospod, kup je kup!	A
se je izmuznil iz sobe in iz vasi in dohtar	Konec	se je še tisti dan moral voziti s krčmarjevim	A
pomagajte!« »Ne, prej boš povedal!« dejal je	Konec	trdovratno. In Hvalè je res začel pripovedovati	A
babi izdrl zdrav zob namesto bolnega, bilo je	konec	njegove prakse. Žalostno je gledal časih z	A
nepoznan, kakor si je skoraj želel. Zavil je	konec	strmih in z debelim prahom pokritih ulic proti	A
da Vran v tretjem nadstropju gleda, bode li	konec	stopnic ali ne. V četrtem nadstropju je odprla	A
je tudi hitro z drugimi in sedel ob gorenji	konec	mize poleg domačega župnika. »Ali nisi	A
in zasvit razpršene žerjavice naznanil, da je	konec	današnji veselici.	A
vendar pa je nestrpno čakal, da bi bilo že	konec	četvorki.Čakal pa je dolgo, zakaj reditelj je	A
Vsi trije so se stisnili v veži krčme ob	konec	mize, ki se je slučajno izpraznil, in Šimon	A
vendar čutil, da se je deklica umaknila na drugi	konec	ognjišča.Ko ni dobil odgovora, ozrl se je počasi	A
Šimon ves vinjen v krčmi s trškimi fanti in	konec	je bil ta, da je oni obležal v veži nezavesten	A
A sedaj je utihnilo tam doli.	Konec	njive, tam, kjer je bila preseka v meji, tam	A
Nekega večera je imel z ženo dolg razgovor.	Konec	je bil ta: »Ti lahko vse popraviš,« dejala je	A
ich immerdar. Heine Bilo je prejšnje leto	konec	junija, ko se je naš slikar sprehajal nekega	A
kratkem sprehodu ostali so v lopi, naslonjeni	konec	vrta ob stari zid.Teta je odšla za nekoliko	A
čudno je bilo res videti tek otrok, ki so se pa	konec	travnika jeli zopet zbirati. Veronika se jim	A
svojega pohoda.« Rakec je sedel počasi na drugi	konec	mize, v velikem neredu obložene s starimi, težko	A
ste imeli tu doli nekaj ‒ tako da se je na oni	konec	čulo!« »Le potrpi malo!« deje Peter.	A
edini gospodar Tine molči in sede na drugi	konec	sobe za peč.Andrej in hlapec, ki ga še premore	A
‒ oba ‒ tožitelj in toženec sta trdovratna.	Konec	pravdi je ta, da je Šimon obsojen na pet goldinarjev	A
Šimon obsojen na pet goldinarjev globe. A to ni	konec,	to je šele začetek! Drugega dne po sodni obravnavi	A
je nalil kozarec in ga s pestjo porinil na	konec	mize proti nazivanemu. »Pravijo, da je imel	A
pravijo, da so boljši. Zidanega bom del tja na	konec	hleva.« »Oj, nikar, nikar, Miklavž,« oglasi	A
bila poslala na vrt po pelin ‒ stari Brnot je	konec	obeda jako čislal vršiček pelina v vinu ‒ in	A
zovejo dinamitovci. Ti podirači, značilni za	konec	tega stoletja, imeli so nekaj opravila pri policijski	A
dobe. Kar vam torej povem, smete postaviti na	konec	19. ali 20. stoletja ali v katero drugo stoletje	A
povzročila sta ‚novo abecedno vojsko’ proti meni; in	konec	te vojske je bila prepoved vse slovenske knjige	A
med zmoto in lažjo in tega boja ne bo nikoli	konec,	ker zmota in laž se veljavita za resnico ter	A
popolnoma umela ali pametovala; in da je dobila	konec	šolskega leta pri slovesnem izpraševanju častno	A
Luskovnici. Oj ti nesrečna bližnjica! Skoro se vidi	konec	brega in klanca in združi se s kolovozom gladka	A
Srednji vasi je bil o tem docela prepričan, ko je	konec	leta 1798 prelistaval farne knjige, da v praznik	A
Dovedel nas je vodnik v živahnem plezopisu na	konec	grebena, ki se razteza med prepadom od Malega	A
drugega! daj, daj! Ne boj se, minuta, dve, in je	konec.	« »Minuta, dve, in je konec,« je ponavljal in	A
minuta, dve, in je konec.« »Minuta, dve, in je	konec,	« je ponavljal in niti ena misel mu ni ušla nazaj	A
Bržkone ga priganja mlada. Prav je, da bo že	konec	njegovega brezverstva.« Po maši sta se odpeljala	A
tako bodo rekli drugi, potem bo pa pogreb in	konec!	«Matevžu so se njegove lastne besede zdele okrutne	A
rad, pa mi še branje ne gre od rok. Kakšen bo	konec?	V meni silijo na dan moči, da bi razmetal vso	A
bi razmetal vso drhal, da bi napravil vsemu	konec,	sebi tudi ... Začel sem na nov način.	A
»Sapramiš, naj lažejo, zato me že še ne bo	konec!	« »Tisto že ne!« mu je sladko pritrdil Bajželj	A
grapo. Rada bi, da bi vožnje nikdar ne bilo	konec.	Ko so se bližali domačiji, so Agato oblile solze	A
vse pripravljeno. Spoznal je, da se mu bliža	konec,	in postal je čudovito vdan.Nič več ga ni vezalo	A
Mislili smo, da ne more nihče nas kristjanov vzeti	konec	v boju za sveto vero. Ali čuj, Zalika	A
sanje iz glave. Nič ni vedel o njih, kakor tale	konec:	...Neznana podoba v beraški, raztrgani obleki	A
količkaj upiral stražnikom, je storil brez milosti	konec.	Turški meči so ga kar na mestu posekali.	A
živi in kje da živi moja Zala. Šel bi za njo na	konec	sveta, da bi le našel svojo nesrečno, prvo nevesto	A
si postavila tabor na šentjernejskem polju.	Konec	istega leta je še prihrula velika turška vojska	A
Kot pajek se mi je oklenil okrog vratu.	Konec	je, si mislim, konec, toda bolečina nenadoma	A
je oklenil okrog vratu. Konec je, si mislim,	konec,	toda bolečina nenadoma preide v žgečkanje, strah	A
In kaj bo, če odprem? Bo potem	konec	vsega? Trkajo vedno enako.	A
obenem, to čutim, ki so luč in tema, začetek in	konec,	tesnoba in tiho blebetanje. BEL Ni barve,	A
koliko je trpela v svojem življenju; zdaj bode	konec	truda in trpljenja.Mirno, brez skrbi bo živela	A
obema je torej potreba pobolšanja, da bode	konec	pogubnega razkolstva, da se vrne mir in z njim	A
divja in razsaja neznosna bolečina; in vsega bo	konec.	Že je bilo vse pripravljeno; že se mi je mrzla	A
Vsako leto enkrat, a gotovo. Naj bežita na	konec	sveta, najdem ju jaz in moje maščevanje. Kar	A
vidim, kaka nevarnost preti vsemu moškemu rodu!	Konec	bode našega gospostva, morebiti celo našega	A
Pravočutje je prava človekova last; ono je začetek in	konec	vsega človeškega izobraževanja in napredka,	A
vendar biti malo gorkejši, saj potem je tako	konec	vse poezije!« »Potem se šele začne prava ženska	A
prav trdnega, menim, da nas ne bo še zlepa	konec!	« »Sami doma?«	A
Da bi bilo le že kdaj tega nesrečnega dneva	konec!	Kaj je bilo pač, kar je tako razburilo mirne	A
vozom s ceste v stran in ustavijo se na trati	konec	vasi.Voznik izpreže dvoje starih, suhih kljuset	A
konca po trati, menda iz samega veselja, da je	konec	dolgočasne vožnje.Ali strogi poveljnik jim ni	A
družbe ter mu veli, naj gre z njimi na drugi	konec	in si tam napravi svoje igrališče.Tako so imeli	A
človeka na sebi. Ali imenitnih dogodb še ni bilo	konec	v Zalesju. Ko so bile igre končane, pride vodje	A
tovariši. Ali njegovega veselja je bilo kmalu	konec.	Ko pride med zbrano družbo, bilo je videti, da	A
mudi, kedó te podi, kje potok, ti	konec	je pota? Na bregu sedi, tako govori	A
še nekaj časa, kakor da bi pesmi še ne bilo	konec.	Potem pa vrže koso iz roke, nobena moč bi ga	A
četudi sta si popolnoma tuja! Te negotovosti bodi	konec:	najprej se prepričam, je li res njena hči, potem	A
napoti zopet proti domu. Pri prelazu, kjer je	konec	gozda in se začenjajo vrtje z gredicami in sadnim	A
hribovje s smrečjem; na levi proti jugu stoji	konec	nje zelen hribček z belim gradičem, katerega	A
Čutilo je kmalu žensko srce, kako je in kak bo	konec	te ljubezni.Ali Metka ni bila izmed tistih ženskih	A
v jasne pretekle dni. . / . / stran 63 . /	KONEC	Minila so od tega štiri leta.Zopet je bilo vse	A
zliva, da se z njo operó vse krivice ‒ tedaj bo	konec	sveta!Ko je te besede izgovoril z nepopisno	A
v kateri koli obleki. To je storilo pravdi	konec!	Deseta ura je bobnela z bližnje ogromne cerkve	A
izstradane prsi; ‒ a le tiho, uboga mati, nocoj še bo	konec	tvojemu in tvojega črviča trpljenju!Zaspala	A
v tistem blaženem času, ko sem si še mislil	konec	sveta tam, kjer so se zelene gorice mojega rojstnega	A
njih melodije v spominu. Te vem še začetek, te	konec,	druge zopet posamezne vrstice iz srede, in kolikor	A
zadrgne o tem pogledu. Če je pa to, pa bodi vsega	konec!	To je torej tvoja prikazen iz nebes, to je tvoj	A
šele pred dvema dnevoma z Laškega, storilo je	konec	moji zmoti.Bog daj, da bi se mi razšle tako	A
nedelja! Med prvimi, preden je bilo še vsega	konec,	napotil sem se jaz proti domu.Kakor sem bil	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani