konca (501-600)

Potem se je začelo: kre ‒ kra ‒ kre ‒ kra ‒ brez	konca.	Vrane so zborovale in se pogovarjale.«	A
pririli že šest metrov v hrib ‒ in še ni bilo	konca	lepo zglajenega rova.Odkopali smo še za meter	A
Ovčar se je kar stresel. Videl je, da je iz	konca	korobača švignil plamen, zasmrdelo je po žveplu	A
hvali mešetar. In tako je šla kupčija brez	konca.	Bokal je bil prazen, možaki so klicali bokal	A
na mizo. Vsi razgreti niso pijači vedeli ne	konca	ne kraja.Njih besede niso bile ne pesmi ne molitve	A
simbol ljubezni, porodnice vse velikih dejanj od	konca	do konca sveta!... Tedaj pa seje zgodilo nekaj	A
ljubezni, porodnice vse velikih dejanj od konca do	konca	sveta!... Tedaj pa seje zgodilo nekaj, da sva	A
Ljubljani, o najinem domu, o poti čez Stol ‒ brez	konca	in kraja. Postregla nama je spet s pivom in	A
božjih rok kamnitni tabli? Pa še preden je do	konca	premislil, je zagledal Salomona, kako si je	A
turška mula bo Rajno pila.« »In hudo bo in ne bo	konca	dolgo in še in še.« »In v tistih časih bo šel	A
tujih grehov.« Mehanično je odmolil psalm do	konca	in, ko se je sklonil sredi oltarja, se je ozrl	A
čisto nič misliti. Samo te kitice so tekle brez	konca	in se zamotavale in se spet razpletale.In potem	A
ugnati. Trdovratno je pel pobiča in ga izpel do	konca.	Nato je sedel spet za mizo in umolknil.	A
»Po kaj? Počakajte vendar, da oplevem do	konca	lehe.« »Precej, pravim!«	A
glavi so se ji sukale misli ‒ od začetka do	konca	in od konca k začetku, dokler se ni ustalilo	A
ji sukale misli ‒ od začetka do konca in od	konca	k začetku, dokler se ni ustalilo vse vrenje	A
grozovito jezil, ko ni bilo napravljanja ne	konca	ne kraja.Ni mogel strpeti, da je še enkrat potegnil	A
trije ‒ dvajset, trideset ‒ in nič ni bilo	konca.	Večina voznikov se ni menila za ljudi.	A
šli le počasi dalje. Ko so polagoma prišli do	konca,	se je cesta razširila, kakor bi se izlivala	A
vpričo jasnega dvora in ti obeta svojo milost do	konca!	« »Preveč je tvoje dobrote!	A
na kamen, na gola tla, da boš premišljal do	konca,	kako si ponagajal despojni!« Medtem so v Epafroditov	A
je ustavila. Divji krik na boj je segal od	konca	do konca po vojščakih in se valil pod nebo kakor	A
ustavila. Divji krik na boj je segal od konca do	konca	po vojščakih in se valil pod nebo kakor tuleč	A
bizantinskem tronu. Sprejel sem boj; izvojujem ga do	konca.	O, koliko solza sem videl v provincah, kjer	A
je bežala stepa in siva ravan je rasla brez	konca	pred njo iz sive teme izpod meglenega obroča	A
veletoka ni bilo. Obzorje je bežalo pred njo, brez	konca	je bila ravan, samotna, mokra in žalostna.	A
usode!« je izpregovoril važno, ko je prebral do	konca.	Krog njega so se zbrali vojščaki in strmeli,	A
posvaljkanega in umazanega. Prečital ga je vselej od	konca	do kraja, novice po dvakrat, stolpce Izpred	A
in začel računati. Za vlak - karta za na oba	konca	- in za voz - recimo - toliko - kmetiški koleselj	A
oteščala notranje vznemirjenje. Težko je pričakala	konca	in se vrlo zatajevala obe dolgi uri, med katerima	A
Izvrstno!« Alena ni čakala	konca	večerje in ni spremila Viktorja v spalnico.	A
bojte, se ne dam zlepa zmotiti! Doženem do	konca,	saj ste slišali.Sedite in povejte, kje ste tičali	A
čutim, jasno vidim, da bom med njimi sama do	konca	dni.« »Sama in nesrečna!« je dostavila	A
pritrdil Štupar in udaril po mizi. »In začetek	konca	je bil že narejen - na sv. Treh kraljev dan	A
bil pravzaprav začetek tega in takegale vašega	konca.	Sedite pa mi povejte; saj sva si rojaka!«	A
sramoval.« »Pripovedujte torej od začetka do	konca!	Silvester je začel.	A
vprašujoči pogled. »Torej tak je začetek vašega	konca,	« sem povzel besedo, ko sem videl, da Silvester	A
In še preden je Silvester premeril faro od	konca	do kraja, je že vsakdo vedel, da se je pritepel	A
hodil in hodil po sobi. Ko ni bilo molka ne	konca	ne kraja, je Mihor vstal s klopi pri peči in	A
ve, kje je Podlog, in Podlog bo vedel zanj do	konca	dni.« Maruša je od veselja zajavskala	A
tiho in negibno. Spala je tako mirno, da sem do	konca	napela ušesa, ker sem se zbala, da ne diha več	A
sinov. En sam trenutek je minil od začetka do	konca	najinega srečanja, vendar je bil povsem neizmerljiv	A
trdnega. Vrata so težko zanihala, ko so se do	konca	odprla.Zavihtel sem se na grobi pesek zraven	A
tisto malo notranje zaslombe, kar sem je vse do	konca	dobivala od nje.Dotlej nisem imela nikakršne	A
Skupaj jo bova pile, ne, teta Anica?« S	konca	železne postelje, ki je stala ob steni nedaleč	A
zdaj sèm, zdaj tja, kakor ju je vodil blues, do	konca	predana melodiji, bližini drug drugega, večeru	A
enkrat za vselej stvari razmislim od začetka do	konca.	Torej, po vrsti.	A
dodatne priročnike in si delal zapiske brez	konca	in kraja.Že takrat je govoril, da bo šel na	A
bo čimprej vse dobro premislila od začetka do	konca,	in če bi prišla do spoznanja, da doslej ni ravnala	A
»O čem pa zdaj ti govoriš? Bi me rada do	konca	zmešala?Sploh ne vidiš povezave!	A
in dvignila glavo. Videla je, kako se je do	konca	odgrnila težka žametna zavesa, in oder njenega	A
kot je rdeče srce. »Ampak vsi eks!« se je s	konca	mize zaslišal prijeten glas. »Se razume,« je	A
kaj, Veronika?« je spet prišel tisti glas s	konca	mize, kakor da je tipal za njeno mislijo. »Kaj	A
hoče, ji postorimo mimogrede, potem gremo pa do	konca	popravit moped.Ti, mali, za svojo mizico lepó	A
pa sploh nima nobenega smisla, ker potem ni	konca	zasliševanja.Pa je bila Minka nekdaj ženska	A
sem že čisto zmešan. Stalno na terenu, z enega	konca	na drugega!«Zasmejal se je.	A
potegnil k sebi in se z mrzlimi ustnicami dotaknil	konca	njenega lica tik ob ušesu.Tončka je jeknila	A
zaveso in sunil ven glavo. Nikoli se ni takoj do	konca	zdramil, zato so bile njegove prve kretnje,	A
preživlja poseben dan. Dan, ko je bil od začetka do	konca	na postojanki.Vse mu je ponujalo roko.	A
prebijal skozi gosto, lepljivo blato, ki mu ni ne	konca	ne kraja. Sédel je.	A
živahno ugovarjal deček, »meni morate zdaj že do	konca	povedati, drugače vam sploh ne zaspim.«	A
saj bi bila resnica ...« Ni še izgovoril do	konca,	ko je že švistnila nad njim Hojanova gorjača	A
IV. Prav do	konca	tedna ga je gnala naokrog notranja nestrpnost	A
licem se je lotil nastavljanja in se poslej do	konca	veselice ni ganil iz kleti.Zjutraj, ko so v	A
rotečim glasom: »Fant, če bi bil poslušal do	konca,	bi me sodil pravičneje.Zaradi vaju, nebogljenih	A
rokah se pogrezne v črno temo, in padanju ni ne	konca	ne kraja ... - - -	A
brez odziva, brez odmeva. Še vedno ni bilo	konca	krvave morije na neštetih bojiščih, še vedno	A
svetili, zakaj vprašanj in pripovedovanja ni bilo	konca,	in nobenemu ni bilo do spanca.Lovrek je poročal	A
Vida, Vida! In glej, še sedaj ni	konca:	še tesneje se stisne k njemu dekliško lice,	A
domačiji, žalosten, ker mi ni dano, da bi bil do	konca	popravil svoj greh.Jaz, ki sem Beli dvor zapravil	A
kosti! Bog mi ne bo zameril, če premolim do	konca	ta križevi pot jutri ali pojutrišnjem!“ V	A
”To je gotovo, Stanka. S teboj do	konca	sveta in naj bi bilo vreme kakršnokoli ...“	A
ulico, mu je puhnila v lice mrzla noč. Brez	konca	so se križale ulice, vse črne in tihe.Jan je	A
svojo utrujenost in ko je videl, da mestu ni	konca,	se je prestrašil.V svojih mislih je bil preračunil	A
Doklej pa še misliš z nami?“ ”Do	konca.	“ ”Kam?“	A
nanj z velikimi svetlimi očmi. Takrat in do	konca	maše je bilo njegovo srce čisto in vse polno	A
pokrajina zunaj. Noge so premerile to pokrajino do	konca	in so željne počitka; komaj enkrat se še ozre	A
na svetu ni ljubil. To je bilo od začetka do	konca	poglavitno znamenje njegovega življenja: nihče	A
enem taktu, se ne spremeni in ne preneha do	konca:	”Ostanki!Ostanki!“	A
in strah. Vedel je ter je zapisal, da bo do	konca	dni stal ob oknu in da bo hodil po ostanke,	A
”Poznam božično zgodbo, ki je od kraja do	konca	resnična. Zato ni prava božična zgodba, ni genljiva	A
Prepričani smo bili, da smo prišli do skrajnega	konca,	-- na jasni vrhunec lepoznanstvenih razmišljavanj	A
Angela spoštuje Prešerna, vé ga na izust od	konca	do kraja; kaj bi s cigansko siroto?“ ”Gospodična	A
gnilih cunjah in plesnivem milu. Poti ni ne	konca	ne kraja; ovinek za ovinkom, klanec za klancem	A
tisto zadnje pismo, sem natanko vedela vse -- do	konca!	Pa glej: vendarle nisem omahovala, vendarle sem	A
zgodbo; čudna je, toda resnična od kraja do	konca!	“ II	A
Obupa naj, skrije se naj, kdor ne more vse do	konca	zatajiti svoje mladosti in spomina nanjo, kdor	A
je vzkliknil profesor. ”Kaj nikoli ne bo do	konca	izpeta ta žalostna pesem o izdani mladosti,	A
sitnosti ...“ Korún je govoril še dalje brez	konca	in kraja, pa le bolj sam zase, ker ga že nihče	A
življenja, od prvih žalostnih spominov pa do	konca,	daleč v brezupno prihodnost, ki sem jo videl	A
slišim, vse to vem, kakor da se je od kraja do	konca	vršilo vpričo mene.Pa vendar se bojim tiste	A
življenj, sto in tisoč smrti, tiha procesija brez	konca;	ura se ne zmeni zanjo, nihalo se ziblje, kladevce	A
obsvetlila, prenovila, odrešila vse, kar je, od	konca	do kraja.Tisto noč sem slišal te besede rahlo	A
Kam bi pobegnil, če ga tudi v srcu ni! qqqqq	qqqqq	qqqqqIn polagoma umrje duša ...	A
Saj ni treba, da bi govoril.“ Šla sva in do	konca	poti nisva govorila besede.Nato sva se vrnila	A
pred prijaznim pragom, pred gorkim domom. Toda	konca	ni; dokler sežejo hrepeneče oči -- samotna cesta	A
in je gledal za mano ... Hotela sem užiti do	konca	vso bridkost tega večera.Hotela sem videti prijazen	A
je med njima živahen razgovor, ki mu ni bilo	konca;	dogodki iz domovine so dobili nenadoma čudežno	A
vsaj toliko malo, da mu obvaruješ to vero do	konca!	“ Od strani je videl zatajene solze v njenih	A
sama prokleta na vekomaj!“ ”Kaj nikoli ne bo	konca?	“ ”Nikoli!“	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani