konca (801-900)

bi odgovarjal skriti misli. ”V prihodnost do	konca!	“ ”Po križpotih!“ je smehljaje in počasi rekel	A
umrl, temveč umiral boš vsak trenotek in brez	konca;	živel boš neživ, sam sebi v sramoto in gnus	A
cesti dol. Ko bi se napotila zdaj, bi šla do	konca.	In legla je in ni zaspala dolgo v noč od velike	A
in laž. Tako bi bil predremal svoje dni do	konca,	nazadnje bi bil tiho ugasnil med sencami, senca	A
”Zdaj, ko si začel, govori dalje! Vse do	konca!	Ti nimaš skrivnosti, ti ne - kdo drugi ima skrivnosti	A
nami, par skokov. Toda hodili smo in padali,	konca	pa ni bilo nikoli, kakor da bi se pogrezala	A
srcu sredi pogrebne pokrajine, kakor da je ni	konca	in da smo bili zabredli v večnost, kjer ni ne	A
dalje!« je prosila Hanca. »Kaj ne vidiš, da ni	konca?	« je kriknil Tone. »Ni konca!	A
ne vidiš, da ni konca?« je kriknil Tone. »Ni	konca!	Ni konca!«	A
»Ni konca! Ni	konca!	« Ni ga bilo.	A
vse življenje. Mi pa smo hodili v kolobarju in	konca	ni bilo... Steza se je razširila nenadoma	A
da hodimo... . / . / stran 125 . / hodimo, ali	konca	nikjer in nikoli...Ko smo se vozili domov na ropotajoč	A
hodimo po neizmerni, mrtvaški pokrajini, ali	konca	nikjer in nikoli... To je dogodek, ki	A
mislil, tega ni vedel niti sam. Sanjal je do	konca	leta in proučil od vsega gradiva dve strani	A
more ostati za zmerom; priti moram do kakšnega	konca,	- ali kje je moj smoter?Izgubim se, uničim,	A
začetka, ne razločne podobe, nobena pravljica	konca;	časih so govorili vsi štirje otroci hkrati in	A
Ves svet naokoli je bil brez začetka in brez	konca,	brezmejno in brezoblično morje sive megle, dežja	A
”Povej, Anka! Ali ostane naš ata do	konca	v vojski?“ ”Do konca!“	A
Ali ostane naš ata do konca v vojski?“ ”Do	konca!	“ ”Pa če bi ga sovražnik ustrelil?“	A
telesa njegovih ljubic) in da se mu ni videlo ne	konca	ne kraja.Kadar je zibal veter košate vrhove	A
Pot se mu je zdela neizmerno dolga, ni ji bilo	konca.	Sram in strah ga je bilo in hitel je proti domu	A
tisti zaduhli pisarni. Dan za dnem isto, brez	konca.	Nečastno delo, ki ne rabi njegovih misli, njegovih	A
dovršila svojega delavnega dne, vsega in do	konca!	Kaj ni v meni več nego vedro moči, ki bo izlita	A
njegovemu življenju in nehanju izrečena sodba do	konca	dni, sodba trpljenja brez primere, enakega edinole	A
in ta v tretji ... in še nadalje, nadalje, brez	konca,	iz kapelice v kapelico, iz ječe v ječo, iz skrivnosti	A
vrat ter se vsesal vame in srkal počasi, do	konca,	do kaplje: moja usoda, njegova pravica - kaj	A
Pomeniva se, kakor se spodobi, vse od začetka do	konca,	da ne pojdeva po svojih potih z dvomom in vprašanjem	A
je proti stropu in ni razodel svoje misli do	konca;	ni je razodel do konca, pa so jo vsi razumeli	A
razodel svoje misli do konca; ni je razodel do	konca,	pa so jo vsi razumeli in občutili. ”Kaj bi	A
doletela pravična kazen božja. Bog odlaša, do	konca	ne odloži!Kakor je storil, tako se bo pokoril	A
- Zgodba o Petru Klepcu nima	konca;	izgubi se v meglo brez sledu in glasu.Nič ne	A
stoji starec, betežen ves in sivoglav, blizu	konca	dolge poti in spozna ob prepozni uri, da ni	A
ne bo se odvalil ...“ Učitelj ni poslušal do	konca	in je hitel po stopnicah navzdol.Trušč in smeh	A
razbijalo, tako da mi je bilo že zelo neprijetno,	konca	pa ni bilo ... Pravim vam po pravici: ko bi bil	A
pa hajd!‘ In sem se napotil in sem romal do	konca.	Najprej brez posebnega namena, največ zategadelj	A
položil križ na rame, treba je, da ga nosim do	konca!	Kaj bi me bilo sram ljudi?	A
»Tam je cesta, dolga, brezkončna. Pa če ni	konca!	Upanje je v srcu, veselje!	A
bil iztesal sam in se je napotil na pot brez	konca.	Poslednjikrat ga je videl Marko s polspečimi	A
stran 79 . / srce; romaj brez cilja in brez	konca,	ne zaželi si počitka, počitek je smrt.Smrt je	A
usmiljenja in blagosti, kako hudo sem te ranil! Do	konca	dni bi se bil hranil in redil pri tebi, kakor	A
Pili so in peli in plesali in so bili veseli do	konca	dni.	A
duša vas je, in srce!“ Šilo ga je poslušal do	konca	in ko je videl, da ne misli ničesar več povedati	A
mislim. Meni je usojeno, da nosim to breme do	konca...	“ Nikolaj je molčal ter se igral s prstom	A
promet in na dostojnost. Dalje v noč, brez	konca	in brez cilja!...	A
nakopičena na poljani, ki se razprostira brez	konca.	Ta trupla so okrvavljena in oblatena; toplo spomladan	A
do posvetne pravice. Posvetna pravica je do	konca	poslušala njegovo zgodbo, nato pa ga je zavrnila	A
zadaj skozi okno; vidi se po cesti skoro do	konca	vasi.In pojdeva skupaj domov.“	A
morda ...?“ je vprašal nekoč, pa ni vprašal do	konca.	Vedel sem, da je hotel reči: ”Morda pa le ni	A
vzbočila je ustnice; in nikoli, če bi živel do	konca	vseh dni, ne bom več videl takih ustnic.	A
sem rekel jaz: Kadar pride, ji povem, vse do	konca	ji povem!“ ”Povej še ti in ... kakor je božja	A
besnosti pa sem vedel, da so moje besede do	konca	zlagane in da na svetu ni čistejšega srca od	A
moja pokorščina. ”Dolgo sem blodil, trpel do	konca	- nič več ne morem!Zdnnh14 knturm14k	A
po parku in povedal sem ji vse od začetka do	konca;	vse, prav do tistega hipa, ko sem planil izza	A
prestrašeni obraz. Smejala se je: Nisi še spoznal do	konca,	ljubi moj, kaj je trpljenje; potrpi, da te naučim	A
življenje, ki ga bom na teh trudnih plečih nosil do	konca	dni.Življenje prazno, pusto, brez upanja, brez	A
zvezda! In tako je prišel, sam Bog vedi kako, do	konca	doline, do tiste samotne kolibe, v potok strmeče	A
niso bile mačje; dacar je lagal od kraja do	konca.	Ni bil nakazen obraz, ampak prešeren in hudoben	A
predno je popotnik dobro odprl oči, do vsega	konca!	... Popotniku je pri duši, da bi ... o, da bi zažgal	A
bilo. In je šel v vas, in po vasi navzdol, do	konca	in spet po vasi navzgor; hiše njegove ljubice	A
. / . / stran 261 . / Tekel je navzdol, do	konca	in se je vrnil - hiše ni bilo.Vse hiše so stale	A
bi hodil po cesti kakor Saidja; navzdol do	konca	in spet navzgor - vse hiše bi stale tam, tvojega	A
kolodvorska ulica se je vlekla navzdol brez	konca	inkraja; par nizkih gostilnic se je svetilo	A
Prišla je nedelja. Prosén je do	konca	tedna še zmerom upal, da pride Mudnova dekla	A
imam rada ... in zmerom ga bom imela rada ... do	konca!	“ Jakob si je grizel ustna in je rekel, kakor	A
te imam rada, in zmerom te bom imela rada, do	konca	...“ Pismo mu je padlo iz roke na kolena.	A
kropilnem kamenu zamudila vso mašo od začetka do	konca;	župnik, cerkovnik in ministrant so se podili	A
smeh na večne čase, kakor da bi nikdar ne bilo	konca	te vesele noči!Tudi jaz bi se rad tako smejal	A
vedi, kako je z menoj. Prebral sem rokopis do	konca	in reči moram, da se mi zdi stvar nekoliko čudna	A
sam hip, temveč da je bilo vse od začetka do	konca	sama živa resnica.Vse od tistega trenotka, ko	A
začel bežati, kakor da bi greh, v mislih do	konca	storjen, ne izvršen z roko, bežal zanjim.V begu	A
vedel odgovora. Vse je bilo jasno, od začetka do	konca,	tukaj pa je bila vrzel; kakor da se mu je bil	A
obnemoglega življenje treščilo ob tla. ”Saj ne bo	konca	nikoli!Nikoli ne bo drugače!	A
veselje srcu; zakaj vsi smo vedeli, da je od	konca	do kraja zvest in plemenit.Vsi smo to vedeli	A
- Molk. In Gašperin bi bil tudi molčal do	konca,	na natezalnici ali na žerjavici. Pozimi je	A
in zdelo se mi je, da bo tako za zmerom, brez	konca.	In nenadoma je minilo; ena sama noč in minilo	A
bi odprl oči in da bi zajokal. Ponesem to do	konca,	tebi pa bodi zapisano v dušo na vse večne čase	A
tako miren, dokler -“ Anka ni izgovorila do	konca;	umolknili sta; lomili sta kruh in pili kavo	A
Tudi jaz, prijatelj, tudi jaz ...“ Ni govoril do	konca,	zastokal je in je pritisnil lice na moje prsi	A
meni in ne nikomur, in vendar nisem napravil	konca	temu nespametnemu romanju.In če doslej nisem	A
zmotil, tedaj je bila zmota vse od začetka do	konca	...Že ena sama solza ...“	A
Umolknil je. ”Do	konca	izpregovori, Peter, in nič te ne bodi sram!	A
so stopnice, nikoli še niso bile take! Ni jim	konca,	in vžigalic nimam, da bi posvetil... Glava	A
obsojeno v smrt, naj leži mirno in čaka žalostnega	konca...	« Kako neprijetno je to čakanje, kako	A
zmedle in zapletle in še predno je odmolil do	konca,	je zaspal. II	A
srce glodajoče so vstajale druga iz druge, brez	konca.	Sonce se je nagibalo nižje za gozd, počasi in	A
izbe. Stari samotár je obsojen, da ostane do	konca	svojih dníj star samotár. Malokedaj je zunaj	A
mi je bil segel v glas in v lica; bral sem do	konca.	”Ah, kako divno!“ je rekla in je zaspala ...	A
biti. Moje življenje je od začetka in bo do	konca	brez ugank in vprašanj.Ker te je napravil Bog	A
se na svojo romarsko cesto, na to cesto brez	konca,	na klance in križpoti, kolovoze, steze in strmine	A
stanovala, temveč vozila se bova po svetu brez	konca	in kraja. Če je človek predolgo v istem mestu	A
se pravi, - kakor pač vsak umetnik študira do	konca	dni ...“ Bilo ga je sram, da je moral meriti	A
mu je bilo kakor na lovu: - hodil bi tako do	konca,	brez skrbi, brez težkih misli, izgubljen v svetu	A
ljubeznivo; hotelo se mu je, da bi hodil tako brez	konca,	kar dalje; nog ni čutil in neizmerno mehko mu	A
naravnega in pravičnega in da ga ne bo nikoli	konca.	”Je že tako na tem svetu; stanovi morajo biti	A
sama neizmerna ljubezen, brez časa in brez	konca	... VIII	A
ranjeval, spotikal se in padal. Sama ravnina brez	konca	in kraja, sivo nebo nad njo, mir naokoli.In	A
končalo s smrtjo? - To je neizmerno, nikoli	konca.	Življenje je neizmerno in smrti ni.“	A
dihal iz njenih oči! ”In sama si si želela	konca!	“ ”Tako je človek otročji, glej, Pavle!“ je	A
seženj za sežnjem se je udiral mrak sam váse brez	konca.	Podolž in počez so se vrstile slamnice, tako	A
in prisluškoval; gnalo me je, da bi prišel do	konca,	da bi vsaj tam na koncu morda razločno s človeško	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani