konca (901-1.000)

Ali kakor sem romal, morda sedem noči in dalj,	konca	ni bilo nikjer, ne stene ne vrat nikjer.Zdelo	A
še tisoč noči brez nehanja, bi ne prišel do	konca,	bi ne ugledal ne vrat, ne stene.Ta groza, ki	A
Aleja je dolga poldrugo uro, in od začetka do	konca	šumeč, nemiren, valujoč špalir. Zadaj so	A
vratu ... Voz poleg voza, voz za vozom, brez	konca:	skoro dve uri je trajal beli korzo. Štefi	A
pa je komaj enajst! Da bi le videl človek do	konca	ulice, na to in na ono stran!“ ” Čemu bi	A
”Pa bodi, kakor je zapisano - saj pojdem do	konca!	Ampak predno pridem do tistega žalostnega kraja	A
od vekomaj v tebi in ki bo živelo v tebi brez	konca,	nikoli pozabljeno in odpuščeno; življenje polno	A
človeški podobi, zato da bi pohujšal nas vse od	konca	do kraja in posebej še našo nežno mladino,up	A
zmerom trudoma premišljujeta nekaj, kar se do	konca	nikoli ne dá premisliti; s trepetajočimi nogami	A
je ... Daj, da sama pripovedujem to zgodbo do	konca!	... Zgodilo se je, da je tisti nesrečni zaljubljenec	A
je varno in ga je izpraznil na dušek. ”Do	konca	pa ni dognana ta genljiva zgodba!“ je rekla	A
črn kruh in voda iz potoka. Tako boš živel do	konca	dni in še Bog, če boš imel na stara leta skorjo	A
tako svetlo pred nama, kakor da bi videla do	konca	-- pa sva jokala in vzdihovala brez nehanja	A
zdaj pa sva izpregledala, vriskaje pojdeva do	konca;	in za roko se bova držala, veš svet naju ne	A
Podnevi bi pohajkoval po mestu, od kraja do	konca	bi si ogledal to jozafatsko dolino, kjer so	A
podlistkov. Tistih podlistkov, ki se vlečejo brez	konca	in kraja skozi ves letnik in še malo čez in	A
kakor ob zelo močnem in opojnem vinu. Bral je do	konca,	nato je zgrnil časopise ter se okrenil k meni	A
rojstvu, da si grbec, pa boš ceste pometal do	konca	dni!“ ”Lažeš!“ je vzkliknil Grivar.	A
reči ... potrpi! V ekstazi si nocoj, bolan do	konca,	da sam ne veš ... potrpi!Treseš se ... od daleč	A
se je v temi vršilo od prvega dne do slavnega	konca	-- ni bilo trpljenje.Glad je bil pred kraljevsko	A
doživel tisti večer? Doživel sem ga od začetka do	konca	-- kako bi drugače bil v mojem srcu?...	A
zvoneči lesk te blagoslovljene noči! Brez	konca	in brez cilja naprej!Bridkost je bila trenotek	A
morda govoril same neumnosti; od začetka do	konca.	Ampak kako bi bila beseda pametna, če je srce	A
kakor da je bil za hip pogledal v grozo brez	konca.	”Ne bo se izpolnilo v banalnosti -- v lepoti	A
da bi tajil. Povedal sem vse od začetka do	konca,	natanko in po pravici, kakor se je godilo.Čudno	A
da jezdijo neprestano, brez počitka in brez	konca	...In tam pod njimi, sredi sive, žalostne pokrajine	A
ali kakor hodi, tako se umika megla, cesti ni	konca.	Stoji popotnik in gleda, kako jezdijo sivi jezdeci	A
cesta in je držala v meglo. Ne začetka in ne	konca;	voz se je pomikal počasi dalje, ali bilo je	A
pozlačenih balkonov, ali cestam ni bilo ne kraja ne	konca,	v brezkončnost se je razprostiralo mesto.Petru	A
so vihrale, toda cestam ni bilo ne kraja ne	konca.	Razžalostil se je Peter in ko se je razžalostil	A
vračal počasi na sredo ceste. ”Kaj ne bo nikoli	konca?	“ ”Vsaka reč ima svoj konec!“ je godrnjal	A
tisto pusto, neizmerno pokrajino, ki ji ni bilo	konca	nikjer.Konj je stopal in kolesa so se vrtela	A
na posteljo, lica so mu rdela in bral je do	konca.	Čudne besede so bile, polurazumljive in božje	A
hudega.“ Tako je šel, koridorju pa ni bilo	konca.	Stopil je in bi bil skoro padel po stopnicah	A
dolgi so mostovži - Bog vedi, če jim morda še	konca	ni in se razprostirajo prav do tiste pokrajine	A
sladka toplota. ”Zelo prostrana je pokrajina, še	konca	ji morda ni ... Mostovži, stopnice, vsekrižem	A
široko odprte, sanjajoče oči. ”Ali si prebral do	konca?	“ ”Do konca.	A
prebral do konca?“ . / . / stran 220 . / ”Do	konca.	Jaz mislim, da je vse tisto res, kar je napisal	A
neba do zemlje. ”Če je že tako daleč, torej do	konca!	“ je sklenil Peter.”Zakaj bi se mučil zastonj	A
mesto, ki se razprostira ob vsem obzorju, še	konca	mu morda ni.Ko bi zdajle imel lepo svetlo kočijo	A
bila znana, prava pot je bila, ali ni je bilo	konca;	- glej, tam se že sveti skozi drevje, tam že	A
zadela ob ostro, kakor kamen trdo brazdo. ”Do	konca	moram!“ je mislil Peter in truden je bil.”Prej	A
njim. Vse so bile sanje, vse od začetka do	konca	- in resnica je bila samo tista žalostna pokrajina	A
razprostirala od vzhoda do zahoda, tako da ji ni bilo	konca	nikjer.Resničen je bil tudi tisti voz, ki je	A
sanj in vse je bila resnica, vse od začetka do	konca!	... Hitro bo treba zdaj vstati, brž oditi!	A
. / stran 267 . / ”Moram, da prinesem do	konca	to breme, ki sem si ga bil naložil in ki je	A
vedel, kako daleč je že, toda ravni ni bilo	konca	na nobeni strani; kamor je pogledal, povsod	A
Izprevidel je Peter, da ravni ne bo nikoli	konca,	zato ne, ker se mu odmika cesta pod koraki.	A
da jezdijo neprestano, brez počitka in brez	konca	...In tam pod njimi, sredi žalostne jesenske pokrajine	A
ali kakor hodi, tako se umika megla, cesti ni	konca.	Stoji popotnik in gleda, kako jezdijo sivi jezdeci	A
gospodarju; stal je na enem prostoru od začetka do	konca,	tako da se je zemlja že za ped globoko vsedla	A
služil enega samega gospodarja, sem stal do	konca	na enem prostoru, tako da so se mi noge za ped	A
bi se prerekal?“ Župan pa je govoril še do	konca.	”Zdaj pa premislimo in preudarimo, občani	A
samemu; trideset let mu je, pa je doživel do	konca,	ko še ni živel.Kjer sem delal jaz, nas je bilo	A
tistem belem kamenju, ker viseti ne more do	konca	dni!“ ”Viseti ne more!“ je spoznal tudi osojnišk	A
velevalo, tako bi storil!“ -- -- Tako sta se brez	konca	in kraja prepirala in prerivala obadva župana	A
pridigal gluhcu in temu posvetovanju bi ne bilo	konca	na vekomaj.Zatorej ne o pravici, temveč o krščanskem	A
vleče v dolgem kolobarju brez začetka in brez	konca.	Besedovala sta, da so se zvezde tresle, ali besede	A
ga vezati z vrvjo. Kar prisopiha od skrajnega	konca	vasi trop janičarjev: »Alah, asker*, djaur!	A
zimskih mesecih je dozorela Elektina bolezen do	konca.	Sestre in matere so se vrstile zadnji čas dan	A
vrsto. In zdelo se je, da »par polenčkov« res	konca	ne bo. Četrti dan je Tomaž odšel s svojimi	A
veselo sinilo, potem pa je poslušal resno do	konca	in dejal, da je stvar težka. Njo pa	A
pisal. In zopet nadaljno izpraševanje, brez	konca.	Sodnik jo je bil preje opozoril, naj sede.	A
bilo padlo na mojo vest! To pa je grozno brez	konca.	Za tatvino in krivico zadostiš, povrneš.	A
Spočela je pač!« je zahropel, ko se je uveril do	konca.	Segel je po lojenki na mizi in zaključil hladno	A
čez vode kakor morje in po cestah, ki nimajo	konca.	1 seveda 2 sveti Bog! 3 pozneje bom vse povedal	A
In tedaj ga je obšla tesnoba brez kraja, brez	konca,	in kakor da mu lastno dete umira na Tolminskem	A
boli?« je vprašal vikar. »Iz telesa lije brez	konca,	« je zatarnal bolnik in obraz se mu je spačil	A
Krvi človeku, ki je mnogo trpel in ljubil do	konca?	Palico sem mu dal in veselja ne!	A
... 139 Edmondo 147 Odpuščanje 159 Okruten do	konca	167 Petnajst let je minilo po velikem uporu	A
sladko mučile, kakor da se niso še razvile do	konca	spričo zrele oblosti opojnega obradka in tilnika	A
stran 22 . / Zato pa, Mohor, da boš tudi ti do	konca	spoznal in vedel, kdo je bil navsezadnje edini	A
to, še to naj izve o meni grof, da se mi do	konca	osveti in me poniža do konca!« V motne sanje	A
grof, da se mi do konca osveti in me poniža do	konca!	« V motne sanje se je začel gubiti in je zaspal	A
‒ Čedad ... . / . / stran 167 . / Okruten do	konca	Zelo zgodaj je zbudila žena Anžeta Rinka in	A
Pes potepeni! Z drugega	konca	zemljé se pripodi, ko začuti smrt pa se žene	A
Prestane, opazuje bolno, ki drgeta, pripoveduje do	konca:	»Prime jo za roko in veli: thabiti kumi	A
starcu; ko se je nekoliko oddahnil, je povedal do	konca:	»Za petdeset laških novcev me je kaznoval pa	A
je trudil birič, da bi bedel in domislil do	konca,	da bi si odgovoril na četrto. Odgovor se mu	A
nedoumljivo, zadnje, pogubljenje od kraja do	konca,	žalost brez dna in vrha. »Bog pomagaj, Mohor	A
slugam odpeljati neko žensko v zapor. To je od	konca	do kraja vse zlagano, za kar lahko podpričamo	A
Vrban Klobučar in še mnogo drugih.« »Še ni	konca?	« je vzkliknil grof razdraženo. »To je konec	A
ne denarjem. Ko je grof hitel, da napiše do	konca	prav za to priliko zasnovano igro »Tolminci	A
»Finalmente! Upirate se torej do	konca,	ne marate se raziti?« je zavpil. Z debelo šalo	A
je vzkliknil. »Delat pojdite, da od lakote	konca	ne vzamete in da boste imeli s čim plačati,	A
ustvaril. In če si ga, otrok naj bi ostal do	konca.	« Zavedal se je, da bi ne smel tako misliti,	A
Otroci so mu prihiteli pravit. Zvonil je mirno do	konca,	potem pa je šel skozi zakristijo k župniku Murovcu	A
nalagajo mesto enega po tri. Nalagajo, pa ni	konca.	Je le rekel Matevžič: ‚Hentajte, ali ne bo preveč	A
Ali ga zebe?« Zbezal sem žerjavico prav do	konca	štedilnika, prav do pečice, da bi testo v pekaču	A
mama najstarejšemu sinu. »Čakajte, da povem do	konca.	Ko sem šel čez Senožeti domov, sem ob robu zadnje	A
hudomušno. Moj najlepši golob je potem ostal vse do	konca	svojega življenja pri hiši.Celo loncu je ušel	A
da jim učenost ne gre vanje. Zato bodo do	konca	življenja samo jedli in se redili, potem pa	A
slišala, v sebi pa vseeno nisva mogla priti do	konca,	kako je to z lovom.Po eni strani moraš skrbeti	A
po zelniku navzgor, inženir Prešern pa je s	konca	njive vpil: »Malo desno, malo levo,	A
kmalu tekel v potokih...« Tudi vse nas je do	konca	zagrabilo.Če je že kdo kaj mencal glede okopavanja	A
skupaj si bova sezidala hišo in bova vse do	konca	življenja skupaj.Tudi umrla naj bi istega dne	A
noč boš od daleč zbujal pozornost...« me je do	konca	potolažila mama.Obleko sem pokopal in se vdal	A
kar sva z Rajmundom zastavila, sva speljala do	konca,	pa čeprav v svojo škodo.Načelna sva bila zmeraj	A
Pravzaprav sva jo imela. Do	konca	tedna sva hotela narediti vse, kar nama je naročil	A
To bi bilo nekaj!« sva poskočila vesela in do	konca	ure klepetala samo o jamborih.Z jadrom kajpada	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani