nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Božična pripovedka/V samoti, poved v sobesedilu:
Daleč je že bilo ob tej uri in zmerom dalj to življenje brez nemira in brez sladkosti, tako samotno in pokojno, kakor zametena pokrajina zunaj. Noge so premerile to pokrajino do konca in so željne počitka; komaj enkrat se še ozre oko po dolgi poti, ozre se in ugasne trudno.
Eno samo upanje je bilo v njenem srcu in ga je napolnilo do vrha.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani