Dokaj bobrov je hitelo razglodavati vejevje krošenj na daljše in kračje rklje. Nekateri so bili dolgi komaj dobra dva komolca, drugi pa še čez seženj. Pridno so jih vlačili po že dokaj zdrsani stezi v vodo, jih plavili proti jezu, se potapljali z njimi vred in čez čas splavali spet brez rkljev na površino.