Zelo truden je bil, a še pri sebi, imel je odpeto srajco, ker je bila jesen in ni zeblo; njegov pogled je bil bolj umirjen, a obenem tudi bolj odsoten. Ne vem več, koga je čakal, če je sploh koga čakal, ne kam je bil namenjen, če je bil sploh kam namenjen. Bilo je v dnevih, ko so nas pripeljali odtod in smo spali v papirnatih vrečah, da je vso noč šumelo; potem so nas zaprli v karantenski blok, od koder so nekateri prvič šli šele, ko so jih peljali v München odkopavat ruševine po letalskem napadu.