jaz (1.701-1.800)

prijetno zunanjostjo MLAKAR: Ne, prijatelj,	jaz	nisem žalosten, niti vznemirjen ne! Ali misliš	A
zanko krog vratú, tiho ... skrivno ... oprezno. Ne,	jaz	se ne vznemirjam.Lahko bi jih bil zgrabil za	A
ostali tvoji odkriti nasprotniki osamljeni.	Jaz	bi se bal take stranke, skrite, hinavske, napol	A
bodo imeli; pridem jim sam naproti. STRNÉN:	Jaz	te ne razumem. MLAKAR: Ni treba ...	A
po svoje razlagali vsako dvoumno gesto ... A	jaz	jim ne odgovarjam, četudi bodo napravili iz	A
si morda slišal ... MLAKAR: Nesramne duše! A	jaz	jih podučim!In to si je izmislil moj pisar;	A
Smejali so se in zabavljali ... O,	jaz	jih poznam!Kakó je bilo, Vernik?	A
niso vredni, da izgovarjajo njeno imé ... Ali	jaz	jih odvadim!To je bil samo eksempel!	A
da jo povedem v opero; ali to mi je nemogoče.	Jaz	se ne morem zabavati, niti govoriti z njó besedice	A
družbi. Kdo drugi bi te drugače razumel, kakor	jaz.	MLAKAR: Pa vrni se kmalu; zeló te potrebujem	A
Kaj hočete doseči? DELAK:	Jaz	čutim iz vaših besed, da vidite v meni nasprotnika	A
poročali in vi sami ste prepričani o tem. Tudi	jaz	sem naletel po mestu na podobne govorice, -	A
nikdar moj namen, - in kakšno korist naj bi imel	jaz	sam pri tem? MLAKAR: Lahko je uganiti.	A
ki vam stojí na poti. In to sem zdaj slučajno	jaz.	DELAK: Razžaljivo govorite; toda prosim vas	A
hoteli na polje, kjer vam morda nisem kos; ali	jaz	vam ne sledím na tej poti, ker ne maram boja	A
cinizmu in propalosti, - kolikor daleč hočete.	Jaz	izgubim pri tej igri veliko, vas pa bo u n i	A
jim stal pretrdno, se me níso dotikali. Ali	jaz	jih odvadim stikati po moji spalnici in sezati	A
smo tavali s svojim listom kakor v polutemi.	Jaz	sem sicer nekoliko vedel, kaj počnó krog nas	A
vpliva, Delak sploh ne more imeti veliko? FROLÈ:	Jaz	mislim, da jih nima.Kakor je govoril in delal	A
MLAKAR: Prazno! Bil je ravnokar pri meni in	jaz	ga poznam. FROLÈ: Stanje je tako, da se moremo	A
kedaj, zakaj in kakó, to je njegova stvar. Sicer	jaz	za svojo osebo nisem bogve kakó navdušen zanj	A
smešen, vsaj za nekaj let ... da, da. FROLÈ:	Jaz	mislim, da je treba vztrajati poleg njega do	A
STRNÉN: Torej zopet nov obraz.	Jaz	ga ne poznam več. Izpreminja se vsako minuto	A
To je dobro ... Misli si,	jaz	sem slišal že toliko zanimivega v tem kratkem	A
MLAKAR: Kakó?	Jaz	sem bil prej odločil?N�, ako sem bil odločil	A
r, S t r n é n MLAKAR: Ti vidiš, Strnén,	jaz	sem popolnoma miren, kakor bi se ne bilo nič	A
popolnoma miren, kakor bi se ne bilo nič zgodilo;	jaz	ne jokam, ne razsajam, - ali ni to čudno?	A
... Ti prašaš, kaj se mi je pripetilo? ...	Jaz	sem odkril pred teboj svoje srce, poznàl si	A
da - na kratko, da ljubkujem s Pavlo. Tudi	jaz	sem naletel danes že na podobnoneumnost, - ravnokar	A
da je ne poznaš, da se ne brigaš zanjo, - in	jaz	ti verjamem; verjamem ti, če mi rečeš, da ne	A
pred njó. Povéj mi kakršno hočeš krasno laž in	jaz	ti jo verjamem ... Ah glej, prijatelj, ti me vidiš	A
bi me varal ... Povej mi resnico in, - gotovo,	jaz	ti ne porečem žale besede; dam ti rokó, svojemu	A
odgovoriš? STRNÉN: Ne žali me z vprašanji;	jaz	ti ne odgovarjam nanja. Nečastna so zate, ne	A
- zatajil svoje srce in svojo ljubezen ... A	jaz	ne maram več omahovanja ... Kakor nikdar prej	A
mojih prsih, - in ne razumeš me ... STRNÉN:	Jaz	čutim s teboj globoko in odkrito, - ali čemú	A
morem in torej ne pojdem ... Jako žal mi je, ali	jaz	se zabavam najrajši sam.Oprosti mi, Olga.	A
misliti. MLAKAR: Hudó mi je, če te žalim; ali	jaz	ne pojdem ne danes, ne jutri, nikdar ne.Zabavaj	A
ne išči izgovorov in izmišljenih vzrokov ... O,	jaz	sem videla to že davno; nisem hodila za teboj	A
ljubiš drugo, ki te zná lepše zabavati, kakor	jaz.	STRNÉN: Stvar je postala zeló delikatna,	A
zahtevaš, - ne vem, zakaj bi ti zakrival resnico; -	jaz	ti ponujam roko v slovó, ne bodi užaljena.	A
ne muči me dalje. OLGA: Ah ne, ubožček moj,	jaz	nisem neusmiljena; zabavaj se s Pavlo svobodno	A
neusmiljena; zabavaj se s Pavlo svobodno; - gotovo,	jaz	ti ne bom kalila pokoja; svoj denar shrani zase	A
delavka v tovarni morda, ali še kaj slabšega. Toda	jaz	sem se te usmilila, ker sem bila predobrega	A
bilo veliko! Pa niso bili takó neumni, kakor	jaz	...Takrat seveda nisem mogla misliti, kako mi	A
stisnjen obràz; velike oči, nemirne in sanjarske:	Jaz	vam nisem storila nič hudega, prav nič, da mi	A
Zaklenite me v sobo, ne pokažite me nikomur,	jaz	vam bom hvaležna.Pustite me sámo, če vas žalim	A
dovolj lepa, hočeš biti interesantna; - oh,	jaz	te poznam, jaz razumem vsako tvojo besedico	A
hočeš biti interesantna; - oh, jaz te poznam,	jaz	razumem vsako tvojo besedico.Pa ne misli, da	A
Čemú se jokaš?	Jaz	ne bom gledala tvojih rdečih oči, - spravi robec	A
kakor se vidi; danes so ličeca še dovolj rdeča.	Jaz	sem zmerom rekla, da ta bolezen sčasoma mine	A
Ali nikar ne obupajte.	Jaz	sem poznala nekega dekleta, - moj bog, da bi	A
pripetí velikrat, take čudovite spremembe, - in	jaz	se bojím za Pavlo.Da bi imela vsaj kaj razvedrila	A
Pavli: Ti si gotovo že dovršila svoj prt;	jaz	pa ne pridem s svojim nikamor; od začetka sem	A
zahtevaš. PAVLA: Ti si veliko bolj razumna kakor	jaz	in dobiš lažje kakšen pameten vzrok ... IVANKA	A
IVANKA: O -! PAVLA:	Jaz	bi šla nocoj rada ven, nekako ob šestih, ali	A
opomnila o tej stvari. MAKOVKA: Oh, - oh, - in	jaz	nisem niti slutila.Moje očí ... moj bog, - moje	A
polovice še ni prišla s svojim. PAVLA: Pa	jaz	sem veliko prej pričela, in tudi je delo slabše	A
malo, kakor bi bila prišla šele danes mednje ...	Jaz	sploh ne vem, kaj bi si mislila o tem otroku	A
ga rada videla, - saj ste slišali, mamá, - in	jaz	sem prepričana, da tudi Milka pričnè delati	A
da bo videla, kakšna krasota je to. PAVLA:	Jaz	bi šlà zeló rada, mamá; tako dolgo nisem bila	A
Kaj se ti je zgodilo tukaj?	Jaz	se bojim zate; vidiš se mi bolna in vzburjena	A
življenje. In niti danes ne morem razumeti, - a	jaz	čutim, kakó se mi bliža z ljubimi rokami.	A
In ti ga ljubiš? PAVLA:	Jaz	ga ljubim in pojdem z njim, - še nocoj, še ta	A
so te imeli radi. Tvoja teta te ni marala,	jaz	sem videla to velikrat, - ali vsi drugi, ki	A
govorili o tebi, so bili polni sočutja. PAVLA:	Jaz	ga ne maram, tega sočutja.Kdo ima pravico misliti	A
Pavla, - oprosti mi. Zahtevaj, kar se ti ljubi,	jaz	sem ti na uslugo vsak trenotek.Samó varuj sámo	A
Samó varuj sámo sebe! -	Jaz	te spravim odtod in spremim, kakor boš hotela	A
Prejšnji. S t r n é n, - pri vhodu IVANKA:	Jaz	ostanem v obednici, da te ne bodo motili po	A
pri srcu, Pavla? Ako obžaluješ, reci mi samó.	Jaz	nečem, da bi bil kriv ene same tvoje solze.	A
in sladkimi besedami? Ti sam si sanjal kakor	jaz,	- a danes me ne ljubiš več in obupavaš. STRNÉN	A
- kakršnega si gledala v svoji duši. Zakaj	jaz	te ljubim ... ljubim! SEDMI PRIZOR	A
jecljàl takó zmedeno in nerazumljivo, da sem vsaj	jaz	za svojo osebo odšel trdno prepričan o njegovi	A
se vdamo v to, kar je zdaj neizogibno. MAK:	Jaz	nimam proti Delaku ničesar; on je prijazen človek	A
- MAK: To sem tudi	jaz	že mislil ...Nobenega nasprotja skoro, - in smoter	A
veselí me, da ga ni več med nami. MAKOVKA: Tudi	jaz	sem se oddahnila.Njegov obràz mi ne ugaja in	A
vznemirjeni, ko sta odhajali? IVANKA pol jokaje:	Jaz	ne vem ...Zakaj me sprašujete?	A
Zakaj me sprašujete? Pustite me;	jaz	ne vem ničesar, ničesar ne ...Mama, pojdiva domú	A
MAKOVKA: Govorite, gospodična, kaj se je zgodilo?	Jaz	slutim nesrečo, - in vi jo zakrivate, pozná	A
Mraz me spreleta po licih. MAK:	Jaz	sem nedolžen na tej stvari; bog mi je priča	A
zeló ljubó ... Gotovo ste že zvedeli, gospôda, -	jaz	sem bil začuden, iznenaden ... FROLÈ: Vi mislite	A
političnem življenju in treba jo je zaceliti ...	Jaz	ne rečem, da bi Mlakar ne bil imel talenta;	A
nerazumljivo ... A o njegovi novi ljubezni sem čul tudi	jaz;	pravil mi je menda Strnén ... Dà, tá Strnén!Takrat	A
IVANKA: Kaj mi je hotela praviti?	Jaz	ne vem nič, ne sprašujte me. MAKOVKA: Pa	A
Kjé imate dokaze? DELAK:	Jaz	ne trdim ničesar; povedal sem samó, da sem ju	A
mojo nesrečo; pa radovali ste se prezgodaj ...	Jaz	sem se varal poslednjikrat.Zdaj stojíva na isti	A
izide? VERNIK: Če bi se zgodila nesreča, -	jaz	sem nedolžen nad njó.Séde in si natoči vina	A
FROLÈ: Takó trdno si prepričan o zmagi?	Jaz	ne tajim, da mi je precèj tesno pri srcu.	A
hm. FROLÈ: Kaže se jako samozavestnega; ali	jaz	skoro ne vem več, kedaj je treba verjeti njegovemu	A
da se kolikor mogoče hitro umakne. JEREB:	Jaz	sem samó radoveden, česa pogreša ... hm.Svet dá	A
da se ni utopila ali se končala kakó drugače.	Jaz	vsaj ne morem razumeti, čemú je prišla nazaj	A
krog sebe, kakor bi iskala ljubezni. VRANČIČ:	Jaz	bi se ne čudil, če bi izginila tudi od tam	A
sem počel od svojega rojstva pa do danes, nego	jaz	sam. VRANČIČ: In tisto satiro si iztaknil	A
posluževal v svojo zabavo, ako so mu na razpolago?	Jaz,	recímo, potrebujem razvedrila, hrupa in prepirov	A
Pijmo! VRANČIČ: Nekdaj je živela neka punca, -	jaz	je nisem poznal; zakaj, kakor sem rekel, to	A
MLAKAR: Čemú pripoveduješ to? OLGA:	Jaz	slutim, da postane stvar zanimiva. FROLÈ	A
bil prej. MLAKAR: Očítaj mi; bíj me v obràz;	jaz	sam sem imel pravico do njé, - in pustil sem	A
do njé, - in pustil sem jo v njegovih rokah.	Jaz	sam sem jo pogubil, nesrečnež; njena duša je	A
nesrečnež; njena duša je bila odsojena meni in	jaz	sem jo pahnil od sebe ...Povejte mi, kjé je, da	A
Ona hrepení po meni, ona hoče ljubezni, - in	jaz	se mudim, ko umira zapuščena ... VRANČIČ: Strezni	A
FROLÈ: Kaj hoče pravzaprav? VRANČIČ:	Jaz	ne vem.Napalo ga je takó silno: - kdo bi si	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani